Pariz zapira mestno središče

Konec leta 2022 bodo ulice okoli nekaterih največjih znamenitosti Pariza zaprli za večino prometa.
Do leta 2022 bodo promet močno omejili tudi na Place Saint-Michel.

Do leta 2022 bodo promet močno omejili tudi na Place Saint-Michel. Pixabay

Nekoč smo kot najbolj kolesarski deželi na svetu omenjali Nizozemsko in Dansko, na odlični poti so v zadnjih letih tudi na Švedskem in Norveškem, zelo odločno pa je začela mestne ulice vračati kolesarjem in pešcem tudi Francija. Najodločnejše ukrepe sprejemajo v Parizu, ki pod županovanjem Anne Hidalgo skokovito postaja zelena prestolnica. Do leta 2024 naj bi prenovili Place de la Concorde, po olimpijskih igrah pa odločno omejili površine za avtomobile na Elizejskih poljanah. Sodeč po Le Parisienovem intervjuju s podžupanom Davidom Belliardom pa bodo že pred letom 2023 više ob reki Seni oziroma vzhodno od Place de la Concorde močno omejili promet že pred letom 2023.

Samo za javni promet, stanovalce in tiste, ki delajo

Za promet naj bi zaprli celotna prvo, drugo, tretje in četrto okrožje na desnem bregu reke ter del 5., 6. in 7. okrožja, ki so na levem bregu Sene. V ta del mesta naj bi dnevno vstopilo 180 tisoč vozil, kar 100 tisoč pa se jih ne ustavi in torej nadaljujejo pot. Po novem bodo imeli vstop v ta del mesta še vedno avtobusi, taksiji, dostavljavci ter obrtniki in drugi delavci z dovoljenjem, seveda tudi stanovalci, ni pa še jasno, ali tudi turistični avtobusi.

Gre za precej veliko območje, ki se razteza med trgoma Place de la Concorde na zahodu in Place de la Bastille na vzhodu, torej slabe štiri kilometre v dolžino in približno tri v širino. To naj bi predstavljalo približno 7 odstotkov površine ožjega mesta. V teh okrožjih so med drugim Tulerijski vrtovi, Louvre in notredamska katedrala.

Pariz se spreminja

Prejšnji teden smo izvedeli, da v francoskih mestih predstavlja transport dobrin od 15 do 20 odstotkov vsega motornega prometa. Dodajmo še javni promet in lahko si predstavljamo, da bo na ulicah še vedno vrvelo. A s promocijo dostave s tovornimi kolesi se bodo bržkone trudili zmanjšati število dostavnih motornih vozil – ali pa ga, glede na naraščajoče potrebe po dostavi do vrat, vsaj zadržati na podobni ravni.

Ker bodo mestne oblasti pridobljeni prostor namenili pešcem in kolesarjem, bo to spodbudilo več ljudi k uporabi kolesa in k dodatnemu zmanjšanju gneče. Seveda gre poudariti, da ne ustvarjajo con za pešce, ampak območja umirjenega ali zmanjšanega prometa. Ta je v dvomilijonskem Parizu že zdavnaj dosegel kritično točko, ob neznosni gneči pa je postala veli problem tudi onesnaženost.

Promet so začeli postopoma omejevati že leta 2014 in temu je sprva nasprotovala polovica Parižanov, toda Anne Hidalgo so lani vseeno nagradili z drugim županskim mandatom. Poleg zapiranja ulic namreč v Parizu skrbijo tudi za hiter in cenovno dostopen javni promet – nekatere je pač nemogoče spraviti na kolo in pika – pridobljeni prostor pa namenjajo kolesarjem, ki tako dobivajo dejansko uporabne in s tem tudi atraktivne površine.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik? Ustvari račun.