Novost: Sram XPLR

Kje smo že to videli? Seveda, John Tomac je na kolesu z amortizerji, širokimi plašči in cestnim krmilom dirkal pred tridesetimi leti, res pa takrat s tremi zobniki na gonilki, zavorami cantilever, 26-palčnimi obročniki, zračnicami in brez potopne opore. Tistemu Eastonu se je reklo gorsko kolo. Zdaj se precej bolj dovršenemu izdelku tega tipa reče gravel kolo.

Kaj je Sram XPLR?

Kratico si boš najlaže zapomnil, če veš, da pomeni Explore. Skupina za raziskovalce, torej. Je pa nekoliko zapleteno, saj skupina XPLR pravzaprav ne obstaja, ampak označuje nabor gravlerskih komponent iz Sramove hiše. Že pred časom je Zipp prestavil plašče G40 XPLR in specialno – vendar konvencionalno široko – krmilo Service Course SL 70 XPLR. Zdaj pa so tu nove komponente, ki bodo specialko spremenile v skrajno udobni potovalnik ali eksplozivni dirkalnik:

• zadnja verižnika z razponom 10-44: lažji ranga Red/Force in težji ranga Rival,

• menjalniki AXS Red, Force in Rival, ki so optimizirani za sisteme 1x z verižnikoma 10/44,

• nova verižnika Force in Red za neposredno namestitev,

• amortizerji Rockshox Rudy Ultimate XPLR,

• potopna in v potopljenem položaju vzmetena sedežna opora Rockshox Reverb AXS XPLR in

• karbonske obročnike z enojno steno Zipp Moto XPLR.

Manjkajo še specialna pedala Time, optimizirana za gravel, vendar pa je res, da je Sram prevzel oddelek pedal Time šele pred pol leta.

Širši razpon prestavnih razmerij

Nekaj moramo priznati tudi konservativci, vsaj tisti, ki nas noge več ne nesejo kot pred desetimi leti: dobro je, da so zadnji verižniki čedalje večji. Sram XPLR ima na 12-redni kaseti razpon 10-44 (10/11/13/15/17/19/21/24/288/32/38/44), kar bo za gravlerje več kot dovolj tudi na sistemu 1x. Žal je kaseta kompatibilna samo z menjalniki XPLR in cestno verigo Flattop. V celoti aluminijasta različica XG1271 se umešča v skupini Red in Force, jeklena XG1251 pa je ranga Rival.

Specifični menjalniki XPLR eTap AXS

Nova kaseta zahteva tudi nov menjalnik, saj ob tako veliki razliki med majhnim in velikim zobnikom običajni ne bi delovali optimalno, niti če bi jim dodali daljšo kletko. Zaradi konstrukcije menjalnika ne bi bilo mogoče prestavljati na prednjih zobnikih, zato prihaja XPLR le s sistemom 1x. A ob širokem razponu večina ne potrebuje več prednjega menjalnika, vsaj ne tisti, ki ne dirkamo na rezultate. Menjalniki XPLR sicer delujejo tudi z verižniki 10-36: za tiste, ki ne plezajo veliko in si želijo majhnih preskokov med prestavami. Kakorkoli, na Ljubelj ali Šmarno goro ne bodo zlezli.

Prestavne ročice AXSlahko kar obdržite, menjalnik pa deluje tudi z ročicami za gorska kolesa, torej lahko svojo skoraj polnovzmeteno specialko opremite tudi z ravnim krmilom.

Sram Red XPLR ima za razliko od cenejših dveh v kolescih keramične ležaje, nima pa karbonske kletke, kot cestna različica AXS.

Neposredno nameščena verižnika

Nova verižnika Sram Red 1 in Sram Force 1 sta kompatibilna z obstoječimi gonilkami, a se namestita neposredno na gonilko, brez ločenega pajka, kar olajša kolo za dobrih 30 gramov. To rešitev so sicer spomladi že predstavili z novo skupino Rival. Novi verižniki so na voljo v velikostih 38, 40, 42, 44 in 46.

Rudy nudi: 50 milimetrov kakovostnega vzmetenja

Zdaj pa k novosti, ki nas verjetno najbolj zanima. Vzmetene prednje vilice v svetu gravla niso nekaj novega. Lani smo pisali o SR Suntour GVX, svojo različico je predstavil Fox že pred leti, Topstone Carbon Lefty ima 30 milimetrov hoda, svojo varianto vzmetenja ima tudi Lauf. A Rockshox je imel amortizerje za cestna kolesa že na začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko sta z vzmetenim kolesom na Pariz–Roubaixu zmagala Gilbert Duclos-Lasalle (1992 in 1993) ter Andrej Čmil leta 1994. Takrat so rekli amortizerjem s 30 milimetri hoda Ruby, leta 2021 pa prihaja Rudy.

Ruby je namenjen obročnikom 700c, kar je morda presenetljivo ali pa tudi ne. S smešno nizkimi tlaki tvegajo defekte in sezuvanje gravlerji predvsem za izboljšanje udobja, za to pa zdaj poskrbi Ruby. Seveda lahko namestite obročnike 650b, a to utegne spremeniti lastnosti kolesa. Med cevmi je sicer dovolj prostora za 50-milimetrske plašče 700c.

Za zgled je pri razvoju služil model SID, a je Ruby povsem drugačen izdelek. Zgornje cevi so premera samo 30 milimetrov (na gorskih kolesih od 34 do 38 milimetrov), sistem pa omogoča od 30 do 40 milimetrov hoda. Delovanje pri nižjih tlakih pa je v prvi polovici hoda prilagojeno blaženju manjših neravnin, v drugi polovici pa je blaženje progresivno čedalje trše. V podrobnosti delovanja se ne bom spuščal, ker o amortizerjih nimam pojma, prav gotovo pa se bodo morali mehaniki in uporabniki pri nastavitvah za gravel naučiti marsičesa novega.

Seveda imajo lock-out, možna je namestitev blatnikov, na voljo pa so v peščeni in črni barvi. Tudi za težja e-kolesa. Ni še znano kateri proizvajalci jih bodo nameščali serijsko, kdor bo zadevo namestil na svojo domačo žival, pa bo dvignil prednji del za okoli 20 do 25 milimetrov.

Z 230-milimetrsko krmilno cevjo tehtajo 1.227 gramov, stanejo pa 869 evrov.

Vzmetena potopna opora Rockshox Reverb AXS XPLR

Ko je Uci prepovedal superaerodinamične položaje, so tehnično bolj navdušeni predlagali uvedbo potopnih opor tudi na cestnih kolesih. A že prej so jih, nekateri proizvajalci tudi serijsko, nameščali na gravel kolesa. Rockshox Reverb AXS XPLR je elektronsko vodena potopna opora s 50 ali 70 milimetri hoda, ki se spremeni v vzmeteno oporo takoj, ko jo spustimo za par milimetrov.

Potapljanje poteka brezžično, s hkratnim pritiskom na oba gumba prestavne ročice AXS ali prek samostojne enote. Baterija je nameščena na vrhu opore, tik pod sedežem. Deluje po principu zračne komore (brez hidravlike kot gorskokolesarski Reverb), kar deluje v zgornjem položaju kot zapora, v potopljenem pa kot amortizer. Seveda funkcionira samo s klasično oblikovanimi okvirji z okroglimi cevmi, na voljo je samo s premerom 27,2 milimetra.

Skupaj z baterijo tehta s 75 milimetri hoda (pri dolžini 400 mm) 597 gramov, s 50 milimetri hoda (350 mm dolga opora) pa 567 gramov. Cena? 600 evrov.

Zipp 101 XPLR – revolucionarni obročniki z enojno steno

No, ne tako revolucionarni. Obročnike z enojno steno – menda po vzoru obročev za motokros – je predstavil Zipp že pred leti. Takšna konstrukcija naj bi izboljšala udobje in oprijem ter zmanjšala možnosti za predrtje plašča. Zakaj? Ker omogoča nagib obroča levo-desno od napere, s tem pa se drugače deformira tudi plašč.

Poleg tega so lahko obroči izrazito nizki – pičlih 15 milimetrov. So pa tudi široki: zunanja širina je 35 milimetrov, notranja pa prostornih 27 milimetrov. Optimizirani so za plašče širine od 38 do 45 milimetrov, a naj bi šlo od najmanj 35 pa celo do 65 milimetrov.

Kdo sploh še potrebuje gorsko kolo?

Če se ozremo k številkam, zaboli glava: za veliko evrov dobimo tudi veliko dodatnih gramov in kopico novih izzivov. A ti so za tehničarje in ljubitelje udobja z dovolj denarja pod palcem prijetni. Ne znam si predstavljati, da bi amortizerji in potopne sedežne opore postale standard v svetu gravlanja, bodo pa prijetna popestritev brezkončnih debat ali to potrebujemo ali pač ne. In ali se splača.

Vsekakor pa imamo ob ponudbi vzmetenih gravel koles s potopnimi oporami in širokimi plašči, s kakršnimi smo včasih dirkali v krosu, še en razlog manj zakaj kupiti gorsko kolo – če seveda ne zaidemo na bolj resne traile.