Novost: Cannondale SuperSix EVO CX

Novo kolo za ciklokros je tudi kolo za gravel. Razlikuje se samo v opremi: EVO CX je za blatna brezpotja, EVO SE pa za prašne ceste. Dokaz, da zmore eno kolo oboje. Razlikujeta se le v opremi.

Cannondale

Če bi ga obuli v cestne plašče, bi ga zlahka zamešali s cestnim SuperSix EVO. To pomeni, da je EVO CX skoraj gotovo najbolj aerodinamično kolo za ciklokros. In eno redkih, če ne edino s spuščenimi zgornjimi zadnjimi vilicami, ki postajajo standard tudi na gravel kolesih.

Dva v enem

Proizvajalci so nas nekaj let prepričevali, da kolo za ciklokros zaradi agresivne geometrije ni primerno za gravel: previsoko postavljen gonilni ležaj, preveč zaprt kot vilic, prekratka medosna razdalja. A v resnici je bil največji problem premajhen razmak med cevmi, prilagojen za 33-milimetrske plašče. Sicer je na večino ciklokros koles mogoče namestiti širše gume, vendar ne dovolj, da bi ustrezale sodobnim gravlerskim standardom. Rešitev je bila preprosta: okvir, ki ima večji clearence. Ampak: potem mnogi ne bi potrebovali dveh koles … (obenem bi pričakovali, da bodo tekmovalci v ciklokrosu zahtevali širši razmak že zaradi blata – a vemo, da so konservativni: celo večnost so se upirali disk zavoram!)

A v glavnem je veljalo, da mora biti gravel kolo udobna križarka s kratkim in visokim okvirjem, ki je z dolgo medosno razdaljo stabilna na hitrih, razdrapanih spustih. Z noro širokimi krmili in domiselnimi sistemi vzmetenja so se počasi začela spreminjati v gorska kolesa. Medtem pa je postalo gravlanje v Združenih državah Amerike resna tekmovalna disciplina. Resni dirkači so si zaželeli kolesa, ki najbolj spominjajo na cestna, a omogočajo namestitev širokih plaščev, najbolje kar na obročnikih 700c.

Pravzaprav so si želeli kolo za ciklokros. Mnogi se s kolesi za ciklokros že dolgo vozijo rekreativno. Morda zato, ker so varčni in imajo tako isto kolo za zimske ciklokrose in poletne gravlerske avanture. Ali pa zato, ker si želijo agresivno kolo tudi na makadamskih poteh in so pripravljeni vzeti v zakup, da nanj spravijo kvečjemu 38-milimetrsko obutev. Ki načeloma zadošča za lepe makadame.

Cannondale je bil z modelom Topstone Carbon Lefty med prvimi velikimi proizvajalci, ki so tržišče obogatili s polnovzmetenim gravel kolesom … ampak Lachlan Morton in Alex Howes sta na lokalni gravlerski preizkušnji raje dirkala s cestnima specialkama SuperSix Evo. Skratka, resni tekmovalci zavračajo težka polnovzmetena kolesa – in Cannondale je zadevo rešil z novim SuperSix EVO CX, ki je obenem kolo za ciklokros in gravlanje.

Aerodinamika tudi v ciklokrosu

Spominja torej na cestnega SuperSix EVO. Nima pritrdišč za blatnike, torbe ali prtljažnike, ima pa pet navojev za nosilce bidonov: na spodnji cevi so trije, zato ga lahko namestite više ali niže. Mnoge specialke za ciklokros imajo na primer samo navoja za nosilec na spodnji cevi. Mnoga gravel kolesa pa, po drugi strani, tudi dva navoja na spodnjem delu spodnje cevi, kjer je tako prostor za tretji bidon.

Sedežna opora je nepraktične, a aerodinamične oblike. Gonilni ležaj je Pressfit 30. Zato pa je vzdrževanju prijaznejše to, da kabli niso integrirani v krmilo, kot pri cestnem SuperSixu EVO.

Okvir sprejme plašče dimenzij do 700 × 45c, o možnosti namestitve obročnikov 650b pa ni govora. Poleg seveda geometrijskih pa je bistvena razlika v primerjavi s cestnim kolesom drugačna sestava zgornjih zadnjih vilic Save, ki so nekoliko bolj upogljive, torej udobnejše.

Geometrija je sicer do milimetra in stopinje enaka kot pri prejšnji Cannondalovi specialki za ciklokros SuperX. Kot vilic je 71 stopinj, obverižne cevi so dolge 422 milimetrov, gonilni ležaj je 28 centimetrov od tal, prednji trikotnik pa omogoča agresiven položaj, ki ga mnogi pogrešajo na gravel kolesih. Mimogrede: velikosti okvirjev navaja Cannondale pri Topstonu v gorskokolesarski maniri od XS do XL, pri SuperSixu EVO CX pa od 46 do 58.

V čem je torej razlika?

Na voljo sta samo dve varianti, po ena za ciklokros in po ena za gravel. Zanimivo je, da so opremili gravlerski model SE z elektronskimi prestavami Sram Rival eTap AXS in dvema menjalnikoma za kar največji razpon prestavnih razmerij in manjše preskoke med prestavami: tudi to morda nakazuje smer gravlanja v prihodnosti. SuperSix EVO CX pa ima mehanski prestavni sistem Sram Force 1 s prednjim zobnikom 40t in zadnjim 11-36.

EVO SE ima na obročnikih DT Swiss CR 1600 Spline 40-milimetrske plašče Vittoria Terreno Dry, EVO CX pa kombinacijo obročnikov DT Swiss CR 1600 Spline in plaščev Vittoria Terreno Mix širine 33 milimetrov. Različne so tudi dimenzije zavornih rotorjev: za ciklokros zadostuje kombinacija 160/140 milimetrov, na daljših gravlerskih spustih pridejo v poštev večji 160/160 milimetrov. Ostale komponente (razen sedeža, glej tabelo) so enake in prihajajo iz hiše.

 

 

Cannondale SuperSix EVO CX

Cannondale SuperSix EVO SE

Komponente

Sram Force 1

Sram Rival eTap AXS

Prednji verižnik

40t

46/33

Zadnji verižnik

11-36

10-36

Rotorji zavor

160/140 mm

160/160 mm

Obročniki

DT Swiss R470 DB

DT Swiss CR 1600 Spline

Plašči

Vittoria Terreno Mix TNT, 700 × 33c

Vittoria Terreno Dry TNT, 700 × 40c

Sedež

Fizik Aliante Delta

Prologo Dimension AGX

Cena

4.199 EUR

4.699 EUR

Z gravel kolesom na ciklokros? Ali s ciklokros kolesom na gravel?

Petsto evrov razlike v ceni prinašajo elektronska menjalnika in boljši obročniki na gravlerju EVO SE, zato se bo marsikdo vprašal, zakaj ne bi raje vzel modela za ciklokros – še posebej, če je med večino, ki na kolesih za gravel raje vidi mehanske prestave.

Serijski prenosi na EVO CX so premalo za gravel, a je menjalnik Force 1 kompatibilen s kasetami do velikosti 42, kar pa je že simpatično tudi za močnejše gravlerje. Tudi 140-milimetrski zadnji rotor bo marsikdo prenesel, če le ni prehud divjak težke kategorije. Obroči R470 so omejitev, saj so z le 20-milimetrsko notranjo širino preozki za široke plašče, a marsikdo bo na takšno kolo tako ali tako veselo nataknil še bistveno boljše obročnike.

Kaj takega kot je gravel geometrija, ne obstaja

Kdor že od nekdaj trdi, da sta ciklokros in gravel ista stvar ali je celo prepričan, da gravlanje izhaja iz ciklokrosa, bo seveda navdušeno rekel: »Saj sem vam rekel!« A z gravlanjem je enako kot s cestnim dirkanjem: kar je dobro za tekmovalce, skoraj gotovo ni dobro za rekreativce. Endurance cestna kolesa skupaj z gravel kolesi so z bolj sproščenimi geometrijami, širšimi plašči in lažjimi prenosi najboljše, kar se je zgodilo kolesarski rekreaciji.

A pri gravlanju je razpon okusov še večji: eni ga vidijo bolj kot gorsko kolesarjenje, drugi bolj kot cestno, tretji bi šli z vsecestnim kolesom okoli sveta … Dejstvo pa je, da smo doslej opazili na terenu malo ali skoraj nič dražjih in za vzdrževanje zahtevnejših polnovzmetenih gravlerjev.

Komentarji

David
27. 8. 2021 14:20:07

Čestitke, Runda je z uporabo izraza "brezpotja" postala mainstream medij :)

Čisto resno, ne samo, da se razen redkih izjem s kolesom ne da voziti po brezpotjih, še prepovedano je in nasploh ni kul.

Matej Zalar
27. 8. 2021 21:01:36

Hm. Kaj je vožnja po mivkasti plaži ali čez travnike (kar je ciklokros) drugega kot vožnja po brezpotjih 😆 Skratka, ciklokros se dejansko vozi po brezpotju, razen če pač pot definira trak, ki ga napnejo med drevesi.

Ciklokros še ni prepovedan in je blazno kul.

David
29. 8. 2021 23:29:52

A ni ciklokros dirkalna disciplina? Ne vem, če bi bili lastniki zemljišč veseli vsesplošne vožnje počez čez travnike. Razen seveda, če je tam že označen ali dogovorjen "poligon" oz. trasa. Kolesarji-rekreativci naj bi se čez travnike vozili izključno po že obstoječih oz. utrjenih poteh, upam, da mi ni potrebno pojasnjevati, zakaj?

Za mivkasto plažo pa nič ne rečem. To je javno dobro (in še precej težko z ozkimi gumami), čeprav se težko strinjam, da to spada v brezpotje v hribovsko-kolesarskem pomenu besede :)

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.