Naravni nadomestki sladkorja

Vsi navedeni nadomestki sladkorjev poleg ogljikovih hidratov vsebujejo tudi nekaj drugih zdravju koristnih hranil. Zavedati se moramo, da so te količine precej nizke in da si bi morali precej posladkati življenje, da bi uživali tudi njihove koristil. Vsi nadomestki sladkorja so še vedno samo sladila in vir energije, zato ostala hranila raje iščimo v drugih živilih. Vsekakor pa so sladila dobrodošla za popestritev obrokov, še posebej pred napornim dnem na kolesu.

Med

Pred začetkom industrijske proizvodnje sladkorja je bil edino sladilo med. Poleg sladkorja (75-80 %) in vode (14-20 %) pa so v medu prisotne še druge snovi: organske kisline, minerali, beljakovine (0,2-2 %), proste aminokisline, encimi (invertaza, katalaza, glukozidaza, fosfataza), vitamini (B1, B2, B6, C, pantotenska, nikotinska in folna kislina ter biotin), hormon acetilholin, barvila, flavonoidi in fenolne spojine ter v sledovih še druge organske snovi.

Natančna sestava je odvisna od vrste medu in od proizvajalca. Upamo, da medu ni dodal ničesar, na primer sladkorja, oziroma z njim kako drugače manipuliral. Ni težko kupiti medu, ki se oglašuje kot zelo kakovosten, vendar doma ugotovimo, da nismo kupili nič drugega kot sladkorni sirup.

Po besedah naših babic je med zdravilo za mnoge zdravstvene težave in poškodbe. Med drugim pomaga omiliti mišične krče, lajša prebavni proces, blaži zgago, razjede na želodcu ali dvanajstniku ter deluje rahlo odvajalno, saj krepi gibljivost črevesja, deluje protimikrobno, izboljšuje spanec … skratka, skoraj vsako težavo naj bi pomagal vsaj omiliti.

A med je v prvi vrsti hranilo – sladilo. Z njim lahko dopolnimo jutranjo ovseno kašo ali obogatimo regeneracijski napitek. Glavna sladkorja v medu sta fruktoza in glukoza. Med v primerjavi z namiznim sladkorjem (oziroma saharozo, ki je sestavljena iz fruktoze in glukoze), vsebuje večji delež fruktoze, zato je bolj sladek.

Čedalje bolj so priljubljeni energijski geli z medom. Komur klasični gel ne tekne, lahko poskusi z medenimi. Nisem še poskusila, vendar je mogoče kdo že probal kar z medom, ki ga dobimo zraven čaja v gostilni?

Javorjev sirup

Tako kot med, je tudi javorjev sirup naravni pripravek, s katerim si lahko posladkamo življenje. Pridobivajo ga tako, da zarežejo v javorjevo deblo in počakajo, da se iz njega izcedi sok. Sok nato segrevajo, da izhlapi voda, s čimer pridobi intenziven okus in barvo.

Sestoji se iz 32 odstotkov vode in 67 odstotkov ogljikovih hidratov (od tega je 90 odstotkov sladkorjev). Glavnino sladkorjev predstavlja saharoza, nekaj pa je tudi glukoze in fruktoze, ki sta nastali iz saharoze pri segrevanju javorjevega soka. Vsebuje širok spekter fenolnih spojin, v njem najdemo tudi nekaj malega vitaminov in mineralov ter aminokislin, vendar ne v količini, da bi lahko trdili, da je javorjev sirup njihov dober vir. Še najbolj omembe vredna sta mangan in riboflavin (vitamin B2).

Na žalost je javorjev sirup še eden pogosto potvorjenih izdelkov. Ker so za proizvodnjo potrebne ogromne količine javorjevega soka, ga mnogi proizvajalci mešajo s koruznim ali sladkornim sirupom in različnimi dodanimi aromami.

Javorjev sirup je v primerjavi z namiznim sladkorjem manj sladek, vendar naše jedi izboljša s svojo aromo.

Agavin sirup

Agava je izredno priljubljena zaradi tekile, a imajo mnogi radi tudi sirup. Agavin sok iztisnejo iz listov agave, ki je rasla od 7 do 14 let. Sok filtrirajo in segrevajo, da se kompleksni ogljikovi hidrati razgradijo na enostavne sladkorje. Dobljeno tekočino nato koncentrirajo v sirup, ki je nekoliko manj viskozen od meda.

76 odstotkov sirupa sestavljajo sladkorji, 23 odstotkov je vode, maščob pa je le za vzorec (0,4 %). Za razliko od javorjevega sirupa in medu, agavin sirup ne slovi kot vir koristnih snovi. Agava sicer vsebuje kar nekaj dobrega, a se vse to odstrani ali uniči tekom predelave. Ostane le nekaj vitamina C in vitaminov skupine B.

Agavin sirup je izredno sladek, bolj kot navaden sladkor. Sladkobo mu daje fruktoza, ki predstavlja okrog 60 odstotkov sladkorjev v sirupu. Prav na račun fruktoze ima agavin sirup tudi nižji glikemični indeks.

Pri nas agavin sirup nikoli ni doživel pretiranega slovesa, a vsake toliko časa ima svoj trenutek slave. Veliko večja zvezda je čez lužo, kjer je pogosta sestavina sadnega smutija, koktajla ali ledenega čaja. Zaradi tekoče strukture se raztopi veliko lažje kot navadni sladkor. Kot alternativo medu ga uživajo vegani.

Kokosov sladkor

V zadnjih letih je kokosov sladkor pravi bum zahvaljujoč ljudem, ki ga promovirajo kot zdravo alternativo strupenemu belemu sladkorju. V primerjavi z belim sladkorjem naj bi bil poln vitaminov in mineralov, prednost pa ima tudi zaradi nižjega glikemičnega indeksa.

Kokosov sladkor pridelujejo iz soka kokosova palme. Sok segrevajo, da se prične tvoriti kristale, ki jih nato posušijo. Rezultat je sladkor rjavkaste barve s prijetnim okusom po karameli.

Hranilna vrednost je skoraj enaka klasičnemu belem ali rjavem sladkorju. V 100 gramih belega sladkorja je 400 kalorij, medtem ko ima enaka količina kokosovega sladkorja okrog 390 kalorij. Kokosov sladkor vsebuje tudi nekaj vlaknine inulin, na račun katere ima nižji glikemični indeks. Glikemični indeks mu znižuje tudi višji delež fruktoze.

Za beli sladkor velja, da vsebuje le prazne kalorije, saj poleg enostavnih ogljikovih hidratov ne prispeva nobenih drugih hranil. Pri kokosovem sladkorju se zelo pogumno poudarja, da poleg energije vsebuje tudi druga koristna hranila. Železo, cink, kalcij, kalij, polifenole, antioksidanti … Res lahko vse to najdemo v kokosovem sladkorju, a ko se začnemo pogovarjati o količini teh hranili, se zgodba zaključi.

Koliko goriva prispevajo naravni nadomestki sladkorja?