Sladila z malo ali brez energije

Prejšnji teden smo se osredotočili na naravne nadomestke sladkorjev, ki imajo podobno energijsko vrednost kot namizni sladkor. V Evropski uniji je trenutno dovoljenih kar nekaj sladil, ki so mnogokrat slajša od namiznega sladkorja, in sladil, katerih sladkost je podobna namiznemu sladkorju. Sladila se uvršča med aditive in kot taka morajo biti na embalaži označena s pripadajočo številko E.

Intenzivna sladila

Verjetno ste že kdaj dali na jezik tabletko natreena in verjetno se je vam precej skremžil obraz. Natreen je tako sladek, da kar peče. Gre za intenzivno sladilo. Ta so mnogokrat slajša od namiznega sladkorja (tudi do 37 tisočkrat) in so zaradi posebne strukture brez kalorij ali jih vsebujejo zelo malo. Zaradi skoraj ničelne energijske vrednosti jih lahko zasledimo tudi pod imenom nehranljiva ali nenutritivna sladila ali kot umetna sladila, saj so pridobljena industrijsko.

Že odkar se umetna sladila uporabljajo, se pod velik vprašaj postavlja njihova varnost. Ni ga junaka, ki še ni slišal, kako škodljiva, celo strupena so. Čeprav so brez energijske vrednosti, naj bi povzročala celo kopičenje kilogramov. V ta namen je bilo in bo opravljenih morje raziskav. Do sedaj so rezultati precej neenotni. Nekatere raziskave kažejo potencialen negativen vpliv na črevesno mikrofloro, debelost, morda celo rakotvornost. A nobena raziskava doslej ni tega povsem potrdila na človeški populaciji. Jasno je, da se bo nekaj zgodilo, če bomo mišim ali podganam dajalili ogromne količine umetnega sladila. Zelo težko pa tolikšen odmerek zaužijemo ljudje, četudi bi se cel dan nacejali z ledenim čajem brez kalorij, ki je sladkan z aspartamom, acesulfam K in še s sukralozo.

Navsezadnje: strup je lahko vse, česar je preveč. Teoretično se lahko zastrupimo tudi z vodo. Oziroma, kot je rekel Paracelsus: »Vse je strup in nič ni neškodljivo, samo odmerek loči zdravilo od strupa.«

Najpogostejša intenzivna sladila

*Indeks sladkosti namiznega sladkorja je 1,0

Trenutno je v Evropi odobrenih kar nekaj intenzivnih sladil. Vsa so prestala strogo presojo Evropske agencije za varno hrano (EFSA, European Food Safety Authority). EFSA je za za vsa ta sladila določila sprejemljivi dnevni vnos s kratico ADI (ang. Acceptable Daily Intake). To je količina snovi, ki jo brez tveganja za zdravje lahko zaužijemo vsak dan skozi celo življenje.

Odrasel človek, ki tehta 60 kg, bi dosegel ADI za aspartam (40 mg/kg telesne teže), če bi vsak dan do konca svojega življenja spil 12 (330 ml) pločevink dietne brezalkoholne pijače (ki vsebuje aspartam na najvišji dovoljeni ravni uporabe).

Stevia

Sladkorni alkoholi

Sladkorni alkoholi so ogljikovi hidrati, ki imajo kemijske lastnosti tako sladkorja kot tudi alkohola. Od njih ne bomo pijani, z alkoholom so si podobni le v kemijski strukturi. Sladkorni alkoholi so v majhnih količinah naravno prisotni v sadju in zelenjavi, za potrebe živilske industrije pa se jih proizvaja tudi industrijsko iz sladkorjev in škroba. Prepoznamo jih po imenih eritritol, izomalt,ksilitol, laktitol, maltitol, manitol in sorbitol.

Sladkorni alkoholi prispevajo sladek okus s precej manj kalorijami kot namizni sladkor. Običajno jih kot nadomestek sladkorja uporabljajo v kombinaciji z drugimi sladili. Živilska industrija ga uporablja tudi za zadrževanje vlage v živilih, zniževanje zmrzišča pri sladolednih zmeseh in preprečitev porjavenja. Če jih dodamo živilom v visokih koncentracijah (na primer trdim sladkarijam brez sladkorja ali žvečilkam), povzročijo v ustih občutek hlajenja.

Sladkorni alkoholi imajo precej nižji glikemični indeks in ni se nam treba bati, da bi nam zaradi njih zgnili zobje, saj so za ustne bakterije nezanimivi. Ksilitol, ki je vse pogostejša sestavina žvečilnih gumijev, naj bi celo preprečil nastanek zobne gnilobe.

Sladkorni alkoholi se počasi in nepopolno absorbirajo iz tankega črevesa v kri. Posledično iz njih izpraskamo manj kalorij na gram v primerjavi z običajnimi ogljikovimi hidrati.

Telo jih ne absorbira v celoti, vendar lahko predstavljajo hrano za črevesne bakterije. Nekateri lahko zaradi bakterijske fermentacije občutijo napenjanje, črevesne pline in drisko. Nekateri sladkorni alkoholi lahko delujejo tudi odvajalno. Prav zato morajo biti živila, z več kot 10 odstotki dodanih sladkornih alkoholov skladno z zakonodajo označena z informacijo, da ima prekomerno uživanje lahko odvajalni učinek.

*Indeks sladkosti namiznega sladkorja je 1,0
Vir: Grembecka, M. Sugar alcohols—their role in the modern world of sweeteners: a review. Eur Food Res Technol 241, 1–14 (2015)

Eritritol lahko danes dobimo praktično v vsaki trgovini. Navadno stoji na policah z zdravo oziroma dietno prehrano in na videz deluje enako kot namizni sladkor. Tudi uporabljamo ga lahko na povsem enak način, le da ga potrebujemo v malo večjih količinah, saj je manj sladek.

Kako torej z uporabo sladil? Po pameti.

Sladila z malo ali brez energijske vrednosti zagotavljajo sladek okus brez nepotrebnih kalorij. Čeprav so brez energije, z njimi raje ne pretiravajmo, saj še ni dokazano, da so popolnoma neškodljiva. Zavedati se moramo, da so precej slajša od klasičnega sladkorja in se lahko kaj kmalu navadimo na bolj intenziven sladek okus. To pomeni, da bomo naslednjič potrebovali več sladkorja z energijsko vrednostjo, da bomo dosegli želeno sladkost.