Na tapeti: dresi moškega World Toura

Kolesarska moda je v zadnjem desetletju doživela preboj po zaslugi mladih znamk, ki po nekaj letih niso več majhne, tako da si lahko privoščijo tudi sponzorstvo ekip svetovne serije. Rapha, ki jo vedno omenjamo kot pionirko resne kolesarske mode, oblači kolesarske ekipe že od leta 2012. Britanski Le Col se je v enoletno avanturo spustil lani, ko so opremljali Bahrain-McLaren. Švicarski Assos pa je postal s sezono 2021 veliki sponzor južnoafriške Qhubeka-Assos.

Kolesarska moda ima svoje zapovedi

Skozi leta se izboljšuje tudi podoba profesionalnih kolesarskih dresov, ki skušajo biti še kaj več kot le oglasni panoji za zavarovalnice, banke, proizvajalce okenskih okvirjev in trgovske verige. Enim uspeva bolje, drugim slabše. Lani je v sodelovanju z Rapho prišel na kolesarsko sceno Palace, kot da povprečen cestni kolesar,ki prisega na lajkro, tripa na skejtersko modo – in kot da skejterji tripajo na lajkro. Na žensko sceno je vstopil tudi Paul Ka, ki je s sladkimi besedami rešil Biglo-Katjušo. No, na koncu je ekipa propadla. Paula Ka, ki mu je zmanjkalo denarja, pa menda še ne.

Kakorkoli, nekateri še vedno vztrajajo pri tradicionalnem konceptu s trakom čez prsi in vpadljivimi logotipi, na primer Trek-Segafredo, Lotto-Soudal ali Jumbo-Visma. Nekaj novega je pokazal AG2R-Citroen, ki bo gotovo razdelil občinstvo. Vse več je sicer dresov s prepoznavnimi grafičnimi elementi, a osebno sem letos bolj razočaran kakor ne, čeprav so šli v nekaterih ekipah precej na bolje. Neverjetno, a kakor obrnem, mi je najbolj všeč oprava Astane-Premier Techa.

Nismo sestavili žirije. Drese je ocenil avtor sam, kolikor mogoče objektivno, a seveda muhavo. Komentarji so zaželeni! Dovolj bo, če izpostaviš najboljšega in najslabšega. Če se ti ljubi, odločitev kratko argumentiraj.

AG2R-Citroen

Ko je kot drugi veliki sponzor vstopil Citroen, so mnogi upali na spremembo, ki je tudi prišla, vendar se Francozi ne dajo. Rjave hlače, ki so tarča posmeha že odkar je v francoski ekipi dirkal Tadej Valjavec, ostajajo. Bržkone je oblikovalca najbolj zaposlovalo vprašanje, kako umestiti na majico čim večje napise obeh sponzorjev. Rešitev se ponuja sama od sebe – po diagonali, pa četudi ime enega sponzorja oklepa ime drugega.

6/10: Po mojem sem edini v tem vesolju, ki ga nikoli niso motile rjave hlače. Težko napišem, da je dres grd, ni pa niti lep. Majica manj atletskim postavam, verjetno zaradi diagonalno postavljenega teksta, očitno ne dela usluge. Niti Greg van Avermaet ni videti širok v ramenih, bolj astenični tipi pa delujejo kar malo žalostno. Vsekakor ima … drugačen … dres potencial, da dobi z nekaj vztrajnosti – sponzorja ostaneta z ekipo vsaj pet sezon – status kultnega, kot na primer Carrerini dresi v imitaciji jeansa.

Astana-Premier Tech

Ekipa, ki promovira Kazahstan oziroma prestolnico, je imela v zadnjih letih konstantne težave s financiranjem, za naslednjo sezono pa je več denarja vložilo kanadsko razvojno podjetje Premier Tech in tako dobilo na majici velik napis.

10/10: Odlično. Pravzaprav bi jim dal oceno 9, ampak najboljši je lahko samo eden. Dres še vedno predstavlja kazahstansko modro zastavo, a je z novimi grafičnimi elementi temnejši, pravzaprav zelo eleganten. Rumene trakove z lanske majice so nadomestili s tanjšimi zlatimi črtami, ki diskretno popestrijo majico. Imenitni pa bodo tudi dresi državnih prvakov: Aleksej Lucenko in Luis Leon Sanchez sta dobila bele majice z zastavami.

Bahrain Victorious

Letos je ekipa bahrajnskega princa zamenjala tudi opremljevalca z oblačili. Le Col se je poslovil in prišel Nalini. Oranžne – ali papaje, kot ji pravi Carlton Kirby – barve so se znebili in ostajata samo rdeča in črna ter nekaj modre na zaključkih rokavov. Poleg napisa Bahrain Victorious izstopa Bapco, državno naftno podjetje.

9/10: Lanski dres se mi je zdel sprva grd, potem pa se mi je priljubil. V živo je bil videti bolje kot na fotografijah. Letošnji je še boljši. Z uravnoteženo barvno kombinacijo in nemotečimi napisi ter logotipi v beli barvi dokazuje, da je lahko eleganten tudi barvit dres, s katerim bodo v glavnini med najopaznejšimi. Predstavljajte si dres brez napisov – verjetno bi ga z oblekli z veseljem. Malo preveč teksta pa je videti na hlačah.

BikeExchange

Po umiku obeh glavnih sponzorjev so dres popolnoma spremenili, a žal ne na bolje. Ker glavni opremljevalec ni več Scott, so kolesarke oblečene drugače od glave do pet. Tudi dres ima povsem novo, prevladujoče belo podobo, pri čemer je očiten poskus, da bi čim bolj sovpadal z barvo kolesa.

4/10: Če se bomo barve kolesa, ki hoče biti celeste, a ne preveč, še nekako navadili, bo teže z dresom. Posamezni elementi so simpatični, a je vsega preveč. Tu in tam malo celeste zelene, sem ter tja malo temnejšega odtenka celeste. Nesimetrično potiskane hlače. Vzorec iz črnih mini logotipov BikeExchange. Velik, komaj opazno siv logotip na hrbtu. Ter večji rdeči logotip, kjer je kaj prostora. Preveč. Vsega.

Zmagovalna barvna kombinacija? Bianchi ekipe BikeExchange in dresi Bore-Hansgrohe.

Bora-Hansgrohe

Letošnji dres so predstavili že na lanskem Touru, ko je prevladujočo črno v zgornjem delu zamenjala bela. Sponzorske napise dopolnjuje na hrbtni strani logotip Band of Brothers. Gre za malo bolj poetično in združevalno poimenovanje ekipe. Iz tega so naredili celo reč in spisali tudi ene vrste ekipni kodeks.

8,5/10: V celostno podobo dresa so lepo vkomponirali zeleno barvo, tako da je Hansgrohejev logotip dejansko videti kot del dresa. V oči nekoliko bode logotip Ötztal – ampak, dolina je lepa in ima dober kolesarski maraton. Točko so izgubili zato, ker je zadnja stran dresa grozno dolgočasna, preveč bela. Dodatna polovica točke pa zato, ker bodo nosili spodnje majice v barvah dresa.

Cofidis, Solutions Credits

Majica ostaja enaka kot lani – in skoraj enaka kot predlani. Vztrajajo tudi pri rdečih hlačah.

6/10: Ne morem se znebiti občutka, da celostna podoba bolj spominja na ekipo ranga Pro, čeprav majica ni prepolna imen malih sponzorjev. Rdeča ni kričeča, a niti ne pretirano elegantna. Hlače v barvi majice dajejo preveč uniformen videz. Ne vem niti, ali obstaja na svetu človek, ki bi mu bili všeč ogromni sponzorski napisi na nogavnikih.

Deceuninck-Quick Step

Drese so potemnili in še vedno so prepolni sponzorskih napisov. Deset točk si pa zaslužijo spremljevalni avtomobili, ki so pobarvani v vzorcu dresov.

7/10: Lanski dres ni bil slab, zdel se mi je samo malo preveč bel. Letošnji se mi zdi malo preveč moder. Všeč mi je, da robovi spodnjega, temnejšega dela dresa vizualno popravijo oziroma razširijo prsni koš. Zanimivo je, da niti poplava sponzorskih napisov ne pokvari celostne podobe preveč.

DSM

Novi glavni sponzor, drugačno ime, druga oprema in drugačna barva dresa. Pravzaprav tudi nova znamka oblačil: Keep Challenging nastaja v sodelovanju s proizvajalcem oblačil Bioracer in glavnim sponzorjem DSM, ki se ukvarja z naprednimi materiali in je med drugim razvil izredno trpežni termoplastični polietilen, Dyneema.

A v osnovi je dizajn podoben že od leta 2014. Ime ekipe se je od takrat zamenjalo tretjič in spreminjala se je tudi barva dresov, a vedno s horizontalnima trakovoma. Belo barvo je nadomestila črna, navpična trakova, ki označujeta ekipni moto Keep Challenging, pa sta po novem modra. Enako bodo napravljeni člani moške, ženske in kontinentalne ekipe.

7/10: Če je bil v belo-črni dres nekoliko dolgočasen, v rdeče-beli pa je deloval ceneno, je letošnja kombinacija najbolj posrečena. Dres po zaslugi modrih trakov izstopa, a je obenem diskreten in obilje sponzorskih napisov ne deluje moteče.

EF Education-Nippo

Potem ko so se pokazali na Touru v najstniških oblačilih z racmani, smo strahoma pričakovali, kaj bo predstavila ekipa, ki je sicer v sodelovanju z Rapho vedno navdušila z vpadljivimi, a elegantnimi dresi. Tokrat je majica prekrita s sponzorskimi logotipi, a so vsi v temno modri barvi, zato vse skupaj izpade kolikor toliko elegantno. Oblikovalec se je menda odločil za popolno skladnost in je sledil vsem pravilom – v nasprotju s tistim, ki se je zamislil shizofrene drese za lanski Giro. Da bi to še bolje poudarili, je dres potiskan s tistim, kar pač oblikovalci črtajo, rišejo in pišejo med svojim delom.

8/10: Od ameriške ekipe vedno pričakujemo veliko, a letos so me pustili hladnega. Pravzaprav mi dres sploh ni všeč. Precej dobro oceno si vseeno zaslužijo zaradi detajlov in ker logotipi niso pisani.

Groupama-FDJ

Zadnjo veliko spremembo dresa so si privoščili v sezoni 2018, v četrtem letu pa so jih le diskretno posodobili. Poševne črte ob strani so nadomestili trikotni elementi. Francoska stvar so tudi hlače v barvi dresa, ki ostajajo modre.

7/10: Dres po svoje ni slab, a nekoliko spominja na uniforme zaposlenih v hitroprehranskih obratih. Barve so dediščina dolgoletnega sponzorstva francoske državne loterije FDJ, ki je z ekipo že od leta 1997.

11/10: Najboljšo oceno si zaslužijo dresi prvakov, ki vozijo za Groupamo-FDJ. Vodja ekipe Marc Madiot jih tradicionalno počasti z dresi v barvah državnih zastav – brez sponzorskih napisov. To čast bodo imeli vsaj do državnih prvenstev Francoz Arnaud Demare, Luksemburžan Kevin Geniets in Švicar Stefan Küng, ki ima povrhu čast na kronometrih nositi majico evropskega prvaka – tudi brez napisov.

Ineos Grenadiers

Dresi ostajajo enaki kot v drugi polovici lanskega leta, ko so se sredi sezone znebili – ne tako napačne – burgundsko rdeče barve ter konfuznega logotipa, ki ne pristaja podjetju z letnim prometom več kot trinajst milijard evrov. Ineosovi logotipi so manjši. Verjetno ne le zato, ker jezijo okoljevarstvenike, ampak je Jimu Ratcliffu, bolj kot oglaševanje petrokemičnega podjetja, v interesu promocija novega terenskega vozila Grenadier. Na treningih vozijo v bolje vidnih oranžnih dresih.

7/10: Elegantne uniforme, ki ne izstopajo. Dresi niso lepi, a niti moteči, vsa oprema pa se bo dobro podala tudi majicam vodilnih, na katere upajo z zvezdniško zasedbo specialistov za tritedenske dirke.

Intermarche-Wanty-Gobert

Nova ekipa v druščini World Toura je dobila novega glavnega sponzorja, trgovsko podjetje Intermarche, s tem pa še dodaten velik napis na majici.

5/10: Dresi, ki delujejo kot oglasni panoji za prodajalne z avtomobilskimi deli, so tipičen pojav kontinentalnih in pro ekip. S tremi velikimi sponzorji enostavno ne more biti bolje, je pa tudi res, da bi bilo lahko še slabše. V prvem letu, ko bodo ob pomanjkanju velikih kolesarskih imen na dirkah World Toura težko funkcionirali bolje kot včasih, ko so lahko le upali na vabila, vseeno ne bomo pretirano strogi.

Israel Start-Up Nation

Lanski dresi so bili nedomiselni, letos pa si je izraelska ekipa privoščila preobrazbo. Zamenjali so tudi nekaj opremljevalcev, namesto ruske Katushe šiva drese izraelska Jinga, nosijo pa čelade HJC in očala Scicon.

9/10: Dres ne izstopa in o njem ni mogoče napisati veliko, a je eleganten in bi ga oblekel za vsakdan, če bi na njem pisalo Runda. Eleganten videz dopolnjujejo temno modre, skoraj črne hlače. Splošen vtis žal pokvari pisana čelada.

Jumbo-Visma

Na prvi pogled ostaja osji dres enak kot lani, a so dodali črno na ramenih, zgornjem delu rokavov in žepih. Ekipi žensk in mladih kolesarjev imata enake drese, Primož Roglič pa bo vsaj do poletja dirkal v preveč pisanem dresu, ki žal le malo spominja na barve slovenskih državnih simbolov. Wout van Aert medtem na ciklokrosih vozi v imenitnem dresu v barvi belgijske zastave.

7/10: Ta rumena barva preprosto … ni lepa. Deluje ceneno, kot na oglasnih letakih za popuste v živilskih trgovinah. Seveda, glavni sponzor je nizozemska trgovska veriga. Glede na to so oblikovalci izvlekli dober dizajn v konservativnem slogu, torej z napisom na traku čez prsi. Upajmo, da letos ne bodo vztrajali pri rumenih rokavčkih, saj se celostna podoba povsem podre, če kolesar obleče majico vodilnega.

Lotto-Soudal

Prav nobene spremembe glede na lansko leto. Še vedno imajo dva kompleta, na enem je Lottov logotip nad Soudalovim, na drugem obratno.

7/10: Ne vem kako je mogoče, da se mi dres sploh ne zdi grd, čeprav je daleč od tega, da bi bil lep. Deluje kot oglas za lepila in strojna olja – in res Soudal proizvaja lepila in strojna olja.

Movistar

Španska ekipa je lani proslavila poletno odprtje sezone s slavnostnim dresom, ki ga je v okviru nagradnega razpisa oblikoval Loris Gobbi. Nadaljevali so v bolj umirjeni, morda celo dolgočasni svetlo modri opravi, ki ostaja letos enaka. Pravzaprav se oprava ni bistveno spremenila že od sezone 2018, samo da je bila prej majica v spodnjem delu nekoliko temnejša. Ženska ekipa bo nastopala v identičnih barvah.

8/10: Brez presežkov, a dobro opazno v glavnini, v prid pa jim gre samo en močan sponzor ter možnost, da so vsi logotipi bele barve.

Qhubeka-Assos

Južnoafriško ekipo je pred propadom z relativno skromnim vložkom rešil švicarski Assos, zato smo pričakovali dizajnerska oblačila, po dolgem čakanju pa sredi januarja dočakali črno-belo opravo s črnimi ročicami, logotipi dobrodelne organizacije Qhubeka, in neonsko rumenimi poudarki. Ubuntu, napis na zadnji strani ovratnika, pomeni v bantuju človečnost, ki se v tem jeziku izraža skozi reklo »sem, ker smo«. Simpatično, kot tudi ključnik #BicyclesChangeLives. Letos bodo nosili čelade Ekoi in čevlje Gaerne, za očala pa seveda poskrbi Assos To pomeni, da bodo imeli verjetno najdražja očala v pelotonu. 420 evrov.

3/10: Brez rokic, ki ponujajo pomoč, bi bil dres dolgočasen, z njimi pa … na majici sem jih naštel trinajst, eno na hlačah in še nekaj na čeladi. Logotip organizacije Qhubeka vzbuja sentiment usmiljenja, a ko jih je toliko na kupu, vse skupaj deluje bizarno. Neonski elementi sicer nekoliko razbijejo monotonost, a niso niti očitni, zaradi barve same pa niti diskretni.

Trek-Segafredo

Sprememb glede na lani praktično ni. Simpatično je, da se dresi ženske ekipe od moških razlikujejo. Za oboje je Santini pripravil tudi dobro vidne, neonsko rumene komplete, ki jih bodo za boljšo varnost nosili na treningih.

7/10: Če lahko ženske drese ocenimo z desetko, si moški komaj zaslužijo pozitivno oceno. Minimalizem je praviloma simpatičen, a v tem primeru dolgočasen in deluje, kot da je oblikovan izključno v funkciji čim boljše vidnosti napisov lastnika in glavnega sponzorja ekipe.

UAE Emirates

Lanski, pretežno beli dres ni bil sprejet najbolje, letošnjega pa so pospremili spodbudnejši komentarji. Kljub temu ostaja dres prepoznaven in komaj čakamo, da vidimo Tadeja Pogačarja prvič v aerodresu državnega prvaka v kronometru.

7/10: Kako malo je pravzaprav treba, da iz grdega račka nastane dres, ki bi ga skoraj nosil, če bi bila na njem slovenska zastava in Rundin logotip. Veliko bele ne škodi. Bolj diskretna predstavitev zastave Združenih arabskih emiratov se bo manj očitno tepla z dresi prvakov. Moteče je le, da je na dresu še več napisov kot lani, ampak ta cirkus mora nekdo plačati.

Androni Giocattoli-Sidermec

Ekipne oprave italijanske ekipe Pro so že leta in leta tarča posmeha, a v tem izboru se niso znašle zaradi tega, pač pa zato, ker bo za Androni Giocattoli-Sidermec letos šprintal Žiga Jerman. Italijani niso razočarali niti letos, ko na majici naštejemo približno 18 različnih sponzorskih napisov oziroma logotipov in še dve plastenki. So se pa letos odločili za črne hlače, prejšnja leta so bile rdeče, ki so seveda bogato potiskane.

3/10: Točko si zaslužijo za črne hlače – čeprav nisem prepričan, da bodo res črne. Dolge hlače so namreč rdeče, kar je grozno. Grozno, grozno! Še eno točko pa dobijo zato, ker se nikoli ne izneverijo tradiciji in nas vsako leto znova zabavajo.