Frikar: e-štirikolo s streho

Najprej bi človek pomislil, da se Frikar prodaja na Kickstarterju, a zadeva je bolj resna in na spletni strani najdemo odgovore na večino vprašanj. Norveško zagonsko podjetje Podbike ga je razvilo v sodelovanju z nemškim proizvajalcem koles Storck, tako rekoč vse o razvoju pa si lahko preberete v magistrski nalogi Pera Hassla Sørensena. Šokantna je cena: zlahka bi pričakovali da preseže osem tisočakov, a ga v osnovni različici prodajajo že za 4.995 evrov. Poganja se ga s pedali in do hitrosti 25 kilometrov na uro je v pomoč elektromotor. Torej je to e-kolo, skladno z zakonodajo v Evropski uniji. V Sloveniji se boš moral z njim voziti po kolesarski stezi. V teoriji bi šlo, saj je avtoček še vedno krajši in prav toliko širok kot kolo s prikolico.

Pogon na zadnji kolesi

Dolg je 236 centimetrov, širok 84 centimetrov, toliko kot prikolica za kolo, visok 119 centimetrov in težak 90 kilogramov. Kot zanimivost navajajo, da je legendarna Lamborghini Miura pet centimetrov nižja, torej naj bi bil Frikar na cesti dovolj viden. Na voljo je v eni velikostni različicim sedež pa je dovolj prilagodljiv, da ustreza kolesarjem (voznikom?), visokim od 150 do 200 centimetrov.

Pogon ima na zadnji kolesi, ki sta opremljeni vsako s svojim elektromotorjem, moč pa se prenaša prek žice in ne neposredno prek pedal. Največja moč je 250 vatov, o navoru so se razpisali tukaj. Z eno baterijo, težko pet kilogramov, naj bi bil doseg od 50 do 80 kilometrov. Menjalnik je avtomatski, kako sistem razume optimalno kadenco, pa ni znano.

Zavore so kolutne, z ročicami na krmilu, ki je nameščeno pod şedežem, kot pri ležečih kolesih. Seveda se pojavi vprašanje kako ustaviti beštijo, ki lahko z voznikom in prtljago tehta blizu 200 kilogramov. Za zaviranje skrbi tudi elektromotor, kar menda upravljamo s pedaliranjem nazaj (na ta način se peljemo tudi vzvratno), samodejno pa začne zavirati, ko kolo (na spustu) doseže hitrost 50 km/h. Tako hitrost nikoli ne preseže 60 km/h.

Šasija je aluminijasta, z jeklenimi ojačitvami, zgornji del je iz termoplastike. Iz umetne mase s 60-odstotnim deležem fiberglasa so tudi kolesa, ki so privita z eno matico, podobno kot pri Formuli 1, poudarjajo v dogovorih na pogosto zastavljena vprašanja. Rezervnega kolesa ni, nisem našel informacije, ali za menjavo potrebujemo dvigalko. Znano ni niti, ali so kolesa pripravljena za sistem brez zračnice.

Pozimi z zimskimi gumami

Se spomnite časov, ko je bilo desno stransko ogledalo za avtomobile opcijsko? Tako je pri Frikaru leta 2021. Za slabih 4500 evrov dobiš tudi žarometa in zadnji luči, smerokaze, zvonec, stojalo za mobilni telefon in USB-priključek za polnjenje. Za doplačilo dobrih 500 evrov dodajo še desno ogledalo, tepihe in osvetljavo v notranjosti, stranske žepe za drobnarije, ventilator s pretokom zraka 80 litrov na minuto in alarmni sistem.

Dodatno lahko naročiš še brisalec s sistemom za čiščenje stekla (179 evrov), otroški sedež (200 evrov), kljuko za prikolico (59 evrov), … Za hitri polnilec zaračunajo slabih 500 evrov, za dodatno baterijo 699 evrov in za set zimskih koles od 598 do 698 evrov (z ježevkami).

Ni avto, ni bicikel, je tretje vozilo v garaži

Po začetnem navdušenju – človek bi ga imel že zato, ker je simpatičen – se seveda sprašujem o vseh omejitvah vozila, ki je vendarle precej veliko in precej neokretno v primerjavi z običajnimi e-kolesi, a tudi precej majhno v primerjavi z malimi električnimi avtomobili. Zabavna prednost je, da ga lahko samostojno vozi otrok, takoj ko naredi kolesarski izpit. Ne vem pa, ali mora pri tem nositi čelado.

Obljubljajo nezahtevno vzdrževanje. Namesto dveh bo treba zamenjati štiri gume, vprašanje je tudi, kako se menja zavorne obloge in kako bo pogledal vaš serviser, ko boste to zapeljali skozi vrata delavnice.

Vozne lastnosti naj bi bile sicer odlične, Frikar ima amortizerje in težišče je nizko, aerodinamika pa menda boljša kot na običajnem cestnem kolesu. Z vložkom 100 vatov se menda doseže 30 km/h. Ne vem pa koliko je kolo udobno na grbinastih kolesarskih stezah slovenskega tipa. Kako boš z njim zlezel čez robnik, na katerega sicer skočiš?

Glavna omejitev sta velikost in okretnost. Obračalni krog je ugodne tri metre in pol – ampak običajno dvokolo zlahka obrneš na mestu. Res se avtomatsko prekucne na zadnji kolesi in ga je mogoče spraviti v marsikatero luknjo, ne moreš pa ga prikleniti za kolesarsko stojalo. Verjetno bo v mestu še vedno treba plačat parkirnino. Bojim se tudi, da je za mnoge slovenske kolesarske steze še vedno prevelik, da bi omogočal udobno manevriranje med količki in počasnejšimi kolesarji.

Zoprno je tudi, da ne moreš peljati sopotnika, razen do 22 kilogramov težkega otroka, za katerega je kot dodatna oprema na voljo sedež. Namesti se ga v prtljažni prostor, a potem ni več prtljažnika. Za prezračevanje je poskrbljeno, možno je tudi sneti okno in Frikar postane kabriolet. V nasprotnem primeru postane v kabini, se bojim, poleti vroče kot v peklu ali vsaj rastlinjaku.

E-velomobil, kot se reče temu čudežu, tako ne nadomesti kolesa, ki še vedno ostaja poleg skiroja najpreprostejše prevozno sredstvo, niti avta. Bolj verjetno postane le še tretje vozilo v garaži. Če ga naročiš danes, ga dobiš leta 2023.