Fast food v kolesarstvu? So znoreli?!?

Je to velika zgodba? Seveda ne. Zakaj bi podjetje, ki streže nezdravo hrano, sponzoriralo ekipo v špartanskem športu, kjer ljudje ne jedo zato, da živijo, ampak zato, da kolesarijo?

Bi med gledanjem Gira pojedli burger?

Kot kaže, se je predsedniku uprave Burger Kinga Italia Alessandru Lazzaroniju milo storilo, ko je letos na Giru kot gost Eolo-Komete spremljal zmago Lorenza Fortunata, ki je v 14. etapi strl na Monte Zoncolanu ravno Jana Tratnika. In bodo nekaj primaknili k ekipi, ki je leta 2018 začela svojo pot na kontinentalni ravni, od sezone 2021 pa ima licenco Pro.

Čemu? Ne vem. Povprečen kolesar verjetno res zaužije manj burgerjev od povprečnega zahodnjaka. Ampak v kolesarstvo vlagajo tudi podjetja, ki proizvajajo druge nenavadne dobrine. Res bo večina od nas vsaj enkrat v življenju kupila okna in talne obloge ali zamenjala telekomunikacijskega operaterja. Ampak kolesarske ekipe sponzorirajo tudi gradbena podjetja in petrokemična industrija, s katero nima končni kupec nafte nobene neposredne zveze.

Si vedel kaj počneta Eolo in Kometa? Eolo je italijanski telekomunikacijski ponudnik, ki ga verjetno poznajo samo Italijani, Kometa pa je madžarsko-italijansko mesnopredelovalno podjetje, ki se sicer hvali s kakovostno hrano. Brez klenbuterola. Kakorkoli, logotip verige restavracij s hitro hrano nad zadnjico – upam, da bo res dobil to premiumsko pozicijo – je precej bolj prepoznaven. Predstavljam si, da bo med dirkami marsikoga prijelo, da bi si naročil hamburger. Redko se zgodi, da bi ga med dirkami zamikala menjava ponudnika interneta. Razen, če internet crkne, ko je najmanj treba.

Od Ronalda do Valterja

Kratek skok na internet je dovolj za ugotovitev, da Burger King ni prva veriga s hitro hrano, ki podpira kolesarstvo. Že pred več kot dvajsetimi leti je v kolesarstvo vlagal McDonald’s, ki je vsaj leta 1999 podpiral ekipo Polti, ko so zanjo vozili Richard Virenque, Ivan Gotti in … Davide Rebellin, ki bo naslednjo sezono potegnil profesionalno kolesarsko kariero še v svoje 51. leto življenja. Kakorkoli, Poltijev dres je bil leta 1999 neizmerno grd. Seveda, saj je bil v McDonaldsovih barvah, dasiravno verjetno bolj po naključju.

Manj grdi, a vsekakor prepoznavni so bili dresi amaterske kolesarske ekipe iz Kentuckyja, ki se je imenovala kar McDonald’s Cycling Team. Kot kaže, je bilo njene poti konec po letu 2013.

Vsi vemo, da je Remco Evenepoel prvi obraz verige Pizza Hut. Če gre verjeti družabnim omrežjem, s temi picami, ob katerih Italijani zavijajo z očmi do neba, Remco redno razvaja Deceuninck-Quick Stepove mehanike. Pizza Hut je sestavil celo pico Remco , ki je stoodstotno veganska in po mojem mnenju bizarno draga. 11,10 evrov. Komaj čakam, da bom naslednjič v Belgiji.

A Pizza Hut je vlagal v kolesarstvo že leta 2005 in potem med letoma 2014 in 2016, ko so podpirali kostariško ekipo BCR-Pizza Hut-Powerade-Grupo Orosi. O njej je znanega bolj malo, kot kaže, pa se kolesarji niso hranili samo s picami, saj se o njih še največ najde v zvezi z dopingom. Ta je bil sicer na Kostariki v kolesarstvu razširjen kot McDnaldsovi obrati na najelitnejših lokacijah svetovnih prestolnic.

In potem smo že na Slovenskem. Das ist Valter se s svojimi čevapčiči uspešno širi tudi čez slovenske meje in že nekaj let vlaga v Kolesarski klub Kranj – takrat, ko je bilo kranjski ekipi najteže in je moral prebroditi krizna leta brez kontinentalne licence. Valterjev logotip je bil nekaj časa na odlični poziciji: na hrbtnem delu hlač. Vedno, ko sem se vozil za temi fanti, sem imel misli, za katere bi puristi rekli, da so grešne.

Oglaševanje tobaka v športu?

Da, zgodilo se je tudi v kolesarstvu. Boule d’Or, znamka cigaret, je sponzorirala istoimensko ekipo med letoma 1979 in 1983. Zdaj to ni več mogoče, saj v členu 1.1.089 Ucijev pravilnik prepoveduje oglaševanje izdelkov, ki bi škodili ugledu zveze in posebej navaja tobačne izdelke, žgane pijače (z vsebnostjo alkohola nad 15 odstotkov) in pornografijo. Preveč mastna in presladka hrana ni nekaj, kar bi omadeževalo brezmadežno podobo Mednarodne kolesarske zveze. #foodporn ali #bikeporn se pač ne kvalificirata kot prava pornografija.

Dovoljeno pa je torej oglaševanje piva in vina. Ko gre za pivo, sicer proizvajalci na dresih ekip izpostavljajo večinoma brezalkoholne zvarke. Ne abstinirajo pa organizatorji dirk. Pivo je v Belgiji sestavni del ciklokrosa. Amstel Gold Race že od prve izvedbe leta 1966 sponzorira pivovarna Amstel. Kwaremont, pivo pivovarne De Brabandere, ki je dobilo ime seveda po vzponu Oude Kwaremont, pa je sponzor več belgijskih dirk.

Če se vrnem k hitri hrani

Zabavno bi bilo šele, če bi se Eolo-Kometa preimenovala v Burger King. Ob tem si predstavljam, da bi bili kolesarji oblečeni skoraj enako kot zaposleni v teh restavracijah. Ste že kdaj pomislili, da so uniforme zaposlenih v obratih s hitro hrano nekaj najgršega? No, ni nujno, da bi bil tak dres najgrši v pelotonu.