Dirka v vožnji proti vetru prekinjena … zaradi vetra

V Belgiji so včeraj zaradi neurja z vetrom, ki je dosegal hitrost do 130 km/h, odpovedali predzadnjo dirko pokala Superprestige v Merksplasu, žal pa tudi nizozemsko državno prvenstvo v vožnji proti vetru, ki velja za enega najbolj zabavnih kronometrov na svetu. Dirka se namreč z mestnimi kolesi tipa gazelle, torej s holandi z visoko dvignjenim krmilom.

Ko zaradi slabega vremena odpovedo ciklokros

Obupno vreme v Belgiji ni ustavilo Wouta van Aerta, ki se je s kolesom vseeno pripeljal na prizorišče dirke za pokal Superprestige. »S kolesom sem prišel sem za ogrevanje, a na poti v Merksplas sem dobil sporočilo, da je dirka odpovedana,« je povedal za Cyclocross Magazine.

Očitno je imel na poti veter v hrbet, saj je dodal, da bo njegova povprečna hitrost 35 kilometrov na uro nazaj grede gotovo padla. Potem ko je v soboto na Krawatencrossu v Lillu zmagal prvič po padcu na Dirki po Franciji, Wout van Aert zaradi odpovedi ni bil preveč razočaran, čeprav naj bi bila to njegova zadnje dirka v ciklokrosu to sezono.

Bolj dolge nosove so imeli nizozemski organizatorji dirke proti vetru. Tekmovanje razpišejo le nekaj dni vnaprej, ko vedo, da bo veter na pregradi Oosterscheldekering pihal z močjo od 7 do 8 Beaufortov. Če običajno na dan dirke piha s hitrostjo od 50 do 60 km/h, pa naj bi veter tokrat dosegal hitrosti do 100 km/h. Ob desetih zjutraj so začeli optimistično, a potem ko je z 8,5-kilometrsko progo opravilo 250 kolesarjev, so dirko po dobrih dveh urah prekinili. Razmere so bile enostavno prenevarne, da bi na progo spustili tudi ekipe.

Najdaljših osem kilometrov

Dirko so sicer odpovedali že leta 2017, a takrat je bila težava v tem, da celo zimo ni dovolj pihalo. Letos so že do prekinitve ocenili, da je bila to najtežja izvedba dirke doslej. Prvič so jo izpeljali leta 2013, ko je progo najhitreje prevozil Bart Brentjens, svetovni prvak v krosu leta 1995. Nizozemec, ki ga zdaj poznamo tudi kot strokovnega komentatorja prenosov olimpijskega krosa na Red Bull TV, še vedno drži rekord proge, res pa je, da je takrat pihal precej šibek veter z močjo 5 Beaufortov.

Najhuje je bilo leta 2016, ko je pihalo z močjo 9 Beaufortov in so oblasti razglasile celo rumeni alarm. Zmagovalec Teun Sweere se je z vetrom boril 22 minut in 30 sekund (povprečna hitrost 22,7 km/h), zmagovalka Mathilde Matthijse, takrat še profesionalna kolesarka, pa še dobrih pet minut več.