Bidoni postajajo odpadek

Vsa nova Ucijeva pravila, ki so stopila v veljavo 1. aprila, niso slaba, vendar so nekatera vseeno videti, kot da gre za prvoaprilsko šalo. A komisarji jih jemljejo resno. Michaela Schära (AG2R Citroen) so na Dirki po Flandriji diskvalificirali, ker je odvrgel bidon. To je storil na delu ceste in v fazi dirke, ko ni ogrožal nikogar, zato, da bi razveselil gledalca ob progi.

Skrb za varnost in okolje

Dokler so Ucijevi komisarji z napredno merilno napravo merili dolžino nogavic, je bilo še smešno in po mojem tudi nujno, sicer bi kolesarji prej ali slej začeli nositi dokolenke. Pravilo o dolžini nogavic ni edino trapasto pravilo. Tako je recimo na cesti prepovedano sprejeti kolo ali obročnik kolesarja, ki ne tekmuje v isti ekipi; glede na to, da je dovoljeno uporabiti opremo ekipnega kolega ali nevtralnega servisa, je to čisti posmeh nečemu tako plemenitemu, kot je ferplej. In to v športu, kjer si ekipe med seboj redno pomagajo pri logistiki znotraj karavane pelotona.

Prepoved določenih aerodinamičnih položajev je po svoje smiselna, če to prispeva k varnosti v že tako nevarnem športu. Za zgled naj bi šlo, zato da se ne bi tako spuščali tudi dečki in rekreativci. Pustimo to, da obstajajo pri kolesarjenju mnogo bolj nevarne prakse, od oblačenja med vožnjo pa do spuščanja z 90 kilometri na uro, pustimo tudi to, da se super aerodinamičnih položajev naučijo že dečki, preprosto zato, ker uživajo v hitrosti.

In potem je tu prepoved smetenja. Odlično! Ampak.

Si gel izpustil ponesreči? Ustavi se in ga poberi.

Pritisk mi dvignejo prenapeteži, ki na rekreativnih dirkah odmetavajo smeti v naravo ali na cesto. Poskusite jih zaradi tega okarati in ugotovili boste, da imajo poleg odnosa do okolja težave tudi z medosebnimi odnosi. Prvi, takrat še mladinec, je odvrgel ovitek čokoladice kar v Kokro. Drugi, stari kozel, je sredi grupe vsaj dvakrat odvrgel plastični ovitek na tla v očitnih poskusih, da ne bi bil opažen. Kaj mislite, da si misli lokalno prebivalstvo, če za skupino nekaj sto kolesarjev ostane svinjarija?

Morda bodo ti packi jemali za zgled profesionalne kolesarje, ki smejo po novem odmetavati odpadke samo še v za to določenih conah. Morda. A po mojem ne. Vsi že dolgo vemo, da se odpadkov ne odmetava nikamor drugam, kot v za to namenjene zabojnike. Eni se tega držijo, drugi ne. Verjamem, da že prej niso vsi profesionalci po vrsti odmetavali smeti v naravo. Zdaj se to kaznuje poleg denarne kazni še z diskvalifikacijo.

Zaradi smetenja je bil že na Veliki nagradi Miguela Induraina v soboto diskvalificiran Kyle Murphy (Rally Cycling), ki pa naj bi, menda še poln gel, izpustil med vožnjo od spremljevalnega avtomobila v skupino pomotoma, medtem ko ga je tlačil v žep. To se je že zgodilo vsem. Nazadnje mi je iz roke padla čokoladica v petek. Obrnil sem se in jo pobral. Na dirki prve kategorije je seveda ne bi. Komisarji pa ne delajo izjem. Kar je po eni strani prav. Po drugi strani pa neživljenjsko.

Bidoni so morda varnostna grožnja, ne pa odpadek

Druga žrtev novih pravil je bil v nedeljo Michael Schär. Potem ko se je po zadnji od brezštevilnih tehničnih težav vračal v skupino, je odvrgel prazen bidon gledalcem ob cesti. Videlo se je, da je bil ta bidon odpadek največ nekaj sekund, preden ga je zagrabil srečni dobitnik. Michael Schär se je najbrž spozabil, saj je s kretnjami takoj nakazal, da se zaveda napake. Ni bilo dolgo, kar so mu komisarji sporočili, da je diskvalificiran.

Pravila je treba spoštovati, četudi so slaba, pravi stara modrost, ki ni tako modra. Če so pravila slaba, jih je namreč pametno spremeniti. In pravilo, ki prepoveduje osrečevanje gledalcev ob cesti, je slabo. Da, bidon bi se lahko odkotalil nazaj na cesto in nekdo bi padel čezenj. Kdo? Nikogar ni bilo v bližini. Razen seveda kamera in komisar.

Verjamem, da je želel Schär nekoga osrečiti in to mu je gotovo uspelo. Res pa so včasih metali bidone v goščavo kar tako, zato da so v cilj šprintali 500 gramov ali 70 gramov lažji. To je bilo videti tako: strnjena skupina 70 ali 150 kolesarjev, iz nje pa so v visokem loku leteli bidoni v gozd, prepad ob cesti ali reko. Izzivam komisarje, da v tem primeru identificirajo malopridneža, ki pa si dejansko zasluži kazen.

Delaj kar hočeš, samo da te ne opazijo

Od prepovedi onesnaževanja naprej, kar se je sicer zgodilo že davno, a ni bilo resnih sankcij, je moderno zatikanje papirčkov med nosilce sedeža. Videti je prikladno. Ni hujšega, kot tlačiti lepljive ovitke gelov v žep, kjer se pomešajo s še neuporabljenimi geli – dobra stran treh žepov na dresu je sicer to, da je mogoče vzpostaviti določen red. Skratka, papirčke fantje zatlačijo pod sedež, kar pa je le onesnaževanje z odlogom. Jasno je, da bo papirček prej ali slej s precej veliko verjetnostjo odletel.

Lep primer tega smo videli včeraj. Nisem prepričan kdo je bil. Embalažo gela je spravil pod sedež in iz njega se je najprej izlilo za polovično porcijo lepljive vsebine, v naslednjem trenutku pa je papirček odletel neznano kam v Flandriji. Niso ga diskvalificirali, kot na primer Kylea Murphyja na VN Miguela Induraina. Uvrstil se je v prvo štirideseterico. Prekrškarja je treba zalotiti pri dejanju, to je jasno.

A težava je v tem, da Michael Schär ni onesnaževal. Je pa morda ogrožal vse ostale.

Medtem v Franciji

Tako kot sta, vsak na svoj način, vse na Dirki po Flandriji ogrožala Jevgenij Fedorov (Astana-Premier Tech) in Otto Vergaerde (Alpecin Fenix). Prav je, da so ju diskvalificirali, čeprav je seveda res, da se, stran od objektivov kamer, podobni spori in nevarno napenjanje mišic dogaja ves čas. Njiju smo pač zalotili vsi, ki smo gledali Dirko po Flandriji od štarta.

Na dan Dirke po Flandriji je v Franciji dirkal Nacer Bouhanni (Arkea-Samsic), ki si je nekaj simpatij slovenskih navijačev morda pridobil v črni sedmi etapi dirke Pariz–Nica, ko je pomagal Primožu Rogliču (Jumbo-Visma) loviti podivjano glavnino – vleči za tekmovalca iz konkurenčne ekipe za zdaj še ni prepovedano po analogiji prepovedi pomoči z opremo.

Sicer pa je Bouhanni precej antipatičen človek. Letos se je že spravil na svojega ekipnega kolega. Na Dirki po Provansi se je razburjal, ker naj bi ga Davide Ballerini (Deceuninck-Quick Step) zapiral, čeprav je imel Francoz več kot dovolj časa in prostora, da bi ga obšel po levi. Nazadnje pa je povzročil incident na zadnjo marčevsko nedeljo na dirki Cholet - Pays de Loire. Ne samo, da je na precej bolj brutalen način, kot ga je očital Balleriniju, zapiral Jakea Stewarta (Groupama-FDJ): ob tem je – v narekovajih – izgubil ravnotežje in se naslonil nanj, tako da je mladenič na kolesu ostal skoraj čudežno. V cilju ga je Francoz menda celo nadiral in se mu opravičil šele pozneje, verjetno na zahtevo ekipe.

Ta posnetek pove vse.

Bouhannija so diskvalificirali. A nič več, kot to. Čez dva dni je Jake Stewart sporočil, da si je ob trku v ograjo zlomil kost v dlani. Izpustiti je moral Dirko po Flandriji. Tudi po tem se Bouhanni še vedno obnaša kot idiot. Med upravičevanjem ali opravičevanjem, kakor hočete, svojega dejanja, je med drugim izjavil: »V zvezi z Jakeom Stewartom, mlad je in udeležen bo v drugih šprintih – upam, da še dolgo. Če se mu je res odvrtelo življenje pred očmi, kot je rekel v tistem intervjuju, mu svetujem, naj neha šprintati.«

Nevarni kolesarji kolesarijo naprej

Kolesarja Uci seveda ne more sankcionirati zato, ker je nespoštljiv. Morajo pa ga kaznovati zato, ker je nevaren. Praksa obstaja: Dylana Groenewegna je Uci suspendiral za devet mesecev, potem ko je povzročil na Dirki po Poljski hud padec, v katerem bi lahko Fabio Jakobsen zaradi spleta nesrečnih okoliščin tudi umrl.

Takrat sem napisal: »Vsekakor mora biti kazen dovolj ostra, predvsem pa dejansko sankcionirana, da menjavanje linij ne bo prišlo na misel nikomur. Komisarji bi morali kaznovati vsako podobno neumnost, ne glede na to, ali je prišlo do nje v boju za peto mesto in ne glede na težo posledic. Groenewegen bi moral biti kaznovan, tudi če bi se končalo srečno.«

Nizozemskega šprinterja so kaznovali z devetmesečno prepovedjo nastopanja na dirkah. Tri mesece je trajalo, da je Uci sprejel to odločitev, a že pred tem je Groenewegna suspendirala ekipa Jumbo-Visma. Videti je, da ima Arkea-Samsic nižje standarde.

Videti pa je tudi, da Uci bodisi ni sposobna sprožiti sankcije prej kot v treh mesecih bodisi določajo kazen glede na težo posledic incidenta.

Aerodinamične položaje so prepovedali tudi z argumentom, da je treba sprejeti spremembe še preden pride do nesreče. Nevaren šprinter, ki napada sotekmovalce in jih v cilju zmerja, če jih ne more premagati na cesti, pa lahko šprinta še naprej.

Še o bidonih

Prepoved odmetavanja bidonov je namenjena zagotavljanju boljših varnostnih standardov. Že v redu. Menda so na poti košarice, iz katerih budoni ne bi poleteli tako zlahka kot doslej. Kolesarji so namreč padali čez bidone, ki so izpadli ponesreči.

Vendar po drugi strani prepoved odmika kolesarstvo od ljudi, ki bodo morda lahko dobili bidone samo še tako, da bodo moledovali zanje v cilju ali pa jih pulili kolesarjem iz ust.

Na to, koliko pomenijo navijačem bidoni, je v nekoliko osladnem odzivu na diskvalifikacijo na svojem Instagramu opozoril Michael Schär, ki je vzljubil kolesarstvo tudi zato, ker mu je nekdo iz ekipe Polti dal bidon. Na spletu mrgoli posnetkov srečnih otrok, ki dobijo od profesionalcev bidon. Spomnim se, da sem kot osnovnošolec, ko sem se šele navduševal nad kolesarstvom, tudi sam vozil po Dolenjski cesti za karavano dirke Po Sloveniji in pobral nekaj bidonov. Še dolgo sem vozil z njimi.

Kakšnih deset let nazaj sem bidon prvič kupil in zgrožen ugotovil, da stane okoli deset evrov.

Zanima me, kaj se bo zgodilo z bidoni, ki jih bo organizator pobral v za odmetavanje določeni coni. Upam, da ne bodo postali odpadek. Zdaj to namreč niso. So ljub spomin in praktično darilo.