Vuelta 2021: Trasa

Kronometer zadnjega dne bo definiral potek dirke

Na Vuelti je vroče tako ali drugače, a letos bo menda pripeka v prvem tednu še posebej peklenska in bržkone ne bo popustila do konca. Vse pa se bo verjetno vrtelo okoli zaključnega kronometra. Ta je lahko spektakel ali pa popolnoma dolgočasen, odvisno od tega, kakšno razmerje se vzpostavi med hribolazci in specialisti za vožnjo na čas skozi tri tedne dirkanja. Jasno je, da med velikimi favoriti izstopa v vožnji na čas olimpijski prvak Primož Roglič. To bo narekovalo potek dirke, saj bodo morali specialisti za vzpone nabirati sekunde skozi vso dirko. Hakelj je v tem, da je Roglič na vzponih enako dober, če ne celo močnejši, nekaj sekund prednosti pa si lahko pribori že v uvodnem kronometru.

Gorske etape so enakomerno razporejene skozi vse tri tedne. Že tretji dan se zaključi z atraktivnim, devet kilometrov dolgim vzponom, ključne pa bodo še deveta, 14., 17. in 18. etapa. Vse se končajo z vzponi.

Napetost skušajo organizatorji dvigniti z bonifikacijskimi sekundami na vmesnih ciljih, in sicer po sistemu 8-5-2 sekundi za prve tri. Te bodo na voljo v vseh etapah, a večinoma jih bodo pobirali ubežniki.

1. etapa (14. 8., sobota)

Burgos–Burgos (7,1 km)
Pričakovani razplet: minimalne razlike med favoriti za skupni seštevek in zmago specialista za kronometer. Bosta to olimpijski prvak Primož Roglič (Jumbo-Visma) ali morda Jan Tratnik (Bahrain-Victorious)?

V čast 800-letnice bo štart prav pred katedralo, kar v središču mesta obeta zapleteno vožnjo na čas s serijo zaprtih ovinkov. V prvih dveh kilometrih in pol se trasa bolj ali manj vzpenja do mestnega gradu, kjer bo prvi gorski cilj letošnje dirke. Klanec je uradno dolg 1.200 metrov in ima 7,1-odstotni povprečni naklon. Sledi dober kilometer nezapletenega spusta in dobri trije kilometri ravnine, pred ciljem pred katedralo pa so na ožjih ulicah štirje ostri zavoji in neke vrste šikana.

2. etapa (15. 8., nedelja)

Caleruega–Burgos (167 km)
Pričakovani razplet: dolgočasna etapa s šprintom glavnine, ki pa jo lahko popestri veter

Za Vuelto nenavadno ravna etapa brez enega samega gorskega cilja se konča v Burgosu, do tja pa bodo naredili nekaj ovinkov po pogosto precej vetrovni planoti.

3. etapa (16. 8., ponedeljek)

Santo Domingo de Silos–Picon Blanco (203 km)
Pričakovani razplet: na dolgem in strmem klancu se bodo favoriti za skupni seštevek prvič potipali, a ni izključeno, da bo zmagal in oblekel rdečo majico ubežnik.

Prvi zaključek na vrhu dolgega vzpona. Prvi gorski cilj tretje kategorije bo na 39. kilometru, sledi pa razgiban teren, ki se bolj ali manj spušča. Na 179. kilometru se začne vzpon na gorski cilj tretje kategorije Alto de Bocos. Sledi krajši in položnejši nekategoriziran vzpon, potem pa zaključni klanec na Picon Blanco (7,6 km/9,3 %), točno 1500 metrov nad morjem. Naklon doseže 17 odstotkov približno na polovici in slab kilometer pred ciljem. Verjetno ne bo velikih razlik med najboljšimi, a lahko kdo izmed favoritov na prvem resnem gorskem preizkusu pregori.

4. etapa (17. 8., torek)

El Burgo de Osma–Molina de Aragon (164 km)
Pričakovani razplet: šprint glavnine in zmaga kolesarja, ki se znajde v hitrih zaključkih navkreber. To je lahko tudi lažji šprinter kova Michael Matthews.

Še ena etapa brez gorskega cilja, a je nekoliko bolj razgibana, zaključi pa se navkreber, s kilometer dolgim vzponom z naklonom okoli 7 odstotkov.

5. etapa (18. 8., sreda)

Tarancon–Albacete (184 km)
Pričakovani razplet: šprint glavnine, a ob napovedi vetra se splača gledati etapo z enim očesom že od štarta.

Še ena povsem ravninska etapa, ki pa jo menda lahko začini veter in pokvari načrte tudi kakšnemu favoritu za rdečo majico. Spet brez gorskega cilja in tokrat tudi s povsem ravninskim zaključkom.

6. etapa (19. 8., četrtek)

Requena–Alto de la Montana de Cullera (158 km)
Pričakovani razplet: uspešen beg oziroma zmago puncheurja, sploh če do cilja pride glavnina skupaj.

Prvih 75 kilometrov se trasa bolj ali spušča proti Valencii in potem sledi morski obali po popolnoma ravnem terenu – do zadnjih dveh kilometrov, kjer se postavi pokonci. Povprečen naklon je 9,4 odstotke, a z vmesno, okoli 18-odstotno rampo. Ker je klanec predolg za šprinterje, utegne tokrat uspeti beg, razen če bo kak puncheur ostal v glavnini in verjel v zmago.

7. etapa (20. 8., petek)

Gandia–Balcón de Alicante (152 km)
Pričakovani razplet: v ubežni skupini bodo upali, da favoriti za rdečo majico ne bodo dirkali z noži med zobmi že daleč od cilja.

Po sedmih dneh dirkanja prva resnejša gorska etapa s kar šestimi gorskimi cilji – več, kot je jih je bilo v prejšnjih etapah skupaj. Vzpon se začne tako rekoč na štartu in po 16 kilometrih je že gorski cilj prve kategorije. Idealno za formiranje ubežne skupine, v kateri se bo razplamtel boj za pikčasto majico najboljšega hribolazca.

Zaključni vzpon na Balcon de Alicante (8,4 km/6,2 %) bo prizorišče spopada med favoriti za skupni seštevek. Uvodna dva kilometra sta položna, z naklonom okoli 7 odstotkov, sledi slab kilometer rahlo navzdol in potem nekoliko lažji kilometer. Resen vzpon se tako začne dobre štiri kilometre pred ciljem, ko se ozka cesta ves čas vzpenja z naklonom okoli 10 odstotkov, a tudi s 14-odstotno rampo dobra dva kilometra pred ciljem.

8. etapa (21. 8., sobota)

Santa Pola–La Manga del Mar Menor (174 km)
Pričakovani razplet: še četrti šprint

Do konca Vuelte bosta na voljo samo še dve čisti priložnosti za šprint, zato bo pred zahtevnejšim nadaljevanjem dirke v igri veliko. Tudi v tej etapi napoveduje traser Fernando Escartin možnost vetra, a je poleti manj verjeten. Trasa sledi morski obali in se ji pred zaključkom nekoliko umakne do ozkega pasu kopnega, ključen pa bo dolg zaključek na ozkem pasu kopnega La Manga, ki loči laguno od Sredozemskega morja.

9. etapa (22. 8., nedelja)

Puerto Lumbreras–Alto de Velefique (188 km)
Pričakovani razplet: taktični spopad med favoriti, ki se bodo na koncu spopadli v šprintu

Podaljšani prvi teden se zaključi z eno od ključnih etap letošnje Vuelte, na kateri bodo nabrali 4.500 metrov višinske razlike. Na 131. kilometru se na Alto Collado Venta Luisa trasa približa nadmorski višini 2000 metrov. Sledi spust in serija krajših klancev, ki se zaključi na Altro de Castro de Filabres, gorskem cilju tretje kategorije. Strm spust vodi od tam 400 metrov niže do začetka zaključnega vzpona ekstra kategorije na Alto de Velefique (1800 m). Cesta se iz doline vzpne za skoraj 1000 metrov, a uradno je vzpon krajši (13,2 km/6,4 %). Najtežji je v prvih štirih kilometrih, ko se povprečno vzpenja s skoraj 10 odstotki, potem pa strmina popusti, zato bo verjetno do cilja prišla skupinica favoritov.

10. etapa (24. 8., torek)

Roquetas de Mar–Rincón de la Victoria (189 km)
Pričakovani razplet: nepredvidljiv.

Po dnevu počitka bo prijal bolj ali manj ravninski sprehod ob obali, ki mu po 160 kilometrih sledi zavoj v zaledje in edini vzpon (10,9 km/4,9 %). Za klasične šprinterje je verjetno predolg, ampak lažji specialisti za hitre zaključke bi znali ostati zraven in bodo zainteresirani za boj, če si ubežniki ne bodo privozili prevelike prednosti.

11. etapa (25. 8., sreda)

Antequera–Valdepenas de Jaén (134 km)
Pričakovani razplet: uspeh ubežnikov

Na razgibani etapi Fernando Escartin obljublja vročino, a bo to za gledalce uspavanka vse do edinega kategoriziranega vzpona na Puerto de Locubin (8,8 km/5 %), katerega vrh je komaj 8 kilometrov pred ciljem. Po spustu čaka kolesarje še dva kilometra dolg ciljni vzpon, ki je v zadnjem kilometru brutalno težak, z okoli 20-odstotnimi rampami.

12. etapa (26. 8., četrtek)

Jaén–Córdoba (175 km)
Pričakovani razplet: spopad med ubežniki ali šprint razredčene glavnine

Še ena etapa, kjer se lahko zgodi vse. Več kot sto kilometrom ravnine sledita dva zahtevna gorska preizkusa tretje in druge kategorije. Alto del 14 % (tako se imenuje!) je 19 kilometrov pred ciljem, sledi samo še spust in okoli 10 kilometrov ravnine. Če bodo lažji šprinterji zainteresirani, etapa za ubežnike ne bo lahka. Vzpona pred ciljem sta srednje zahtevna, a za težje šprinterje predolga. A če ekipe z lažjimi šprinterji, kot je Michael Matthews, ne bodo zastavile dovolj visokega tempa, jih lahko do cilja še vedno ujamejo.

13. etapa (27. 8., petek)

Belmez–Villanueva de la Serena (204 km)
Pričakovani razplet: šprint glavnine

Ravninska etapa v pokrajini Ekstramadura ne bo lahka že zaradi dolžine, otežila jo bo tudi vročina, a dovolj bo ogled zadnjih dvajsetih kilometrov.

14. etapa (28. 8., sobota)

Don Benito–Pico Villuercas (166 km)
Pričakovani razplet: spopad med favoriti za rdečo majico

Prva polovica je bolj ali manj ravninska oziroma se teren zlagoma dviga, potem pa ravnine praktično ni več. Vzponu na Puerto Berzocana sledi le kratek spust, potem pa vzpon na Collado de Ballesteros (2,8 km/14 %). To je grozljiv klanec z betonsko podlago in dvema 20-odstotnima rampama – idealna priložnost za zgodnji, tako rekoč samomorilski napad.

Na vrhu bodo lahko videli cilj etape Pico Villuercas, ki bo še dobrih 150 metrov više, a prej se bodo spustili v Guadalupe in naredili 40 kilometrov dolg krog po razgibanem terenu. V cilj se bodo vzpeli po isti cesti, kot so se spustili. Klanec je dolg 14,5 kilometrov s povprečnim naklonom 6,2 odstotka. Za napad je primeren osmi kilometer, ko je naklon okoli 10 odstotkov, najstrmejši pa je zadnji del s 14-odstotno rampo.

15. etapa (29. 8., nedelja)

Navalmoral de la Mata–El Barraco (198 km)
Pričakovani razplet: mučna dirka na izpadanje in zaključni šprint favoritov za skupni seštevek

Dolga nedelja se bo začela umirjeno, po 70 kilometrih pa si sledijo štirje gorski cilji. Klanci so dolgi, a ne prestrmi, zato bo to bolj ekipni kot individualni boj. Zadnji vzpon na Puerto San Juan de Nava (8,6 km/3,8 %) je tretje kategorije in prelahek za resne napade, a na vrhu bodo podelili bonifikacijske sekunde, zato bi znali že tam videti šprint. Do cilja je še dobrih pet kilometrov, bolj ali manj navzdol oziroma po ravnem.

16. etapa (31. 8., torek)

Laredo–Santa Cruz de Bezana (180 km)
Pričakovani razplet: zadnji šprint glavnine

Dnevu počitka sledi udobna etapa v Kantabriji, kjer pa bo za šprinterje v igri veliko: to bo skoraj gotovo njihova zadnja priložnost za zmago in kopico točk za zeleno majico.

17. etapa (1. 9., sreda)

Unquera–jezera Covadonga (186 km)
Pričakovani razplet: zmaga odličnega hribolazca – bo to ubežnik ali favorit za rdečo majico?

Klasika s ciljem pri jezerih Covadonga, a tokrat z dvema krogoma čez La Collado. Za uvod bodo skočili čez vzpon tretje kategorije, sledi dolg pristop do La Collade (7,6 km/9,3 %). Vzpon je enakomeren, večinoma se naklon giba od 9 do 11 odstotkov. Umiranje na obroke, a ne enkrat, pač pa dvakrat. Od vrha prvega do vznožja drugega vzpona bo 34 kilometrov časa za predah in prehranjevanje. Na drugem vzponu bo v igri več, saj bodo podelili bonifikacijske sekunde, a verjetno bodo v ospredju v tej fazi dirke ubežniki.

Predah do zaključnega vzpona do jezer Covadonga (12,5 km/6,9 %) bo še daljši kot prvi: kar 43 kilometrov. Neenakomeren vzpon je neugoden za težje kolesarje in prijeten za eksplozivne napadalce.

18. etapa (2. 9., četrtek)

Salas–Altu d’El Gamoniteiru (163 km)
Pričakovani razplet: pritisk specialistov za vzpone in zmago najboljšega hribolazca

Bržkone najtežja etapa na dirki, prvič zaradi profila, drugič, ker bo to pred zaključnim kronometrom zadnja priložnost lahkih kolesarjev, da si prigarajo udobno prednost pred … saj vemo kom. In tretjič, vzpon na Gamoniteiru primerjajo kar z Anglirujem, ki ni daleč stran.

Že prva dva vzpona sta grozna: Puertu de San Llaurienzu (9,9 km/8,6 %) se začne na 45. kilometru in je večidel strmejši od 10 odstotkov. Cobertoria (7,9 km/8,6 %) je bolj enakomeren, najtežji pa je v drugi polovici, ko se vzpenja 9- do 11-odstotno. Pred zaključnim vzponom je Sega o del Coral (11,2 km/3,8 %) je na papirju lažja preizkušnja, a tam bo letelo in še bonifikacijske sekunde bodo podelili na vrhu. Spust je kratek, strm in tehnično zahteven, potem takoj sledi Gamoniteiru (14,6 km/9,8 %).

Začne se kar človeško, po kilometru in pol pa preseže 11 odstotkov in več kot 5 kilometrov skoraj ne popusti, obratno, vmes je tudi daljši 14-odstotni odsek. Na polovici se za dva kilometra nekoliko položi, potem pa do cilja spet ne gre pod 8 odstotkov. Najhuje je pod vrhom: naprej 500-metrski odsek z naklonom 14 odstotkov in potem 17-odstotna rampa v cilju.

19. etapa (3. 9., petek)

Tapia–Monforte de Lemos (191 km)
Pričakovani razplet: obračun v številčni ubežni skupini

Svoje načrte bi lahko imeli na taki trasi kak drug dan tudi šprinterji, a to bo ena od zadnjih priložnosti za zmago tistih, ki nimajo še ničesar – morda niti pogodbe za prihodnje leto. Zato pričakujem veliko ubežno skupino, ki je šprinterske ekipe ne bodo sposobne držati na kratki uzdi. Etapa za Jana Tratnika (Bahrain Victorious)?

20. etapa (4. 9., sobota)

Sanxenxo–Mos (202 km)
Pričakovani razplet: zmaga ubežnika, specialista za vzpone

Še ena dolga etapa za ubežnike, ki bodo sto kilometrov sodelovali, v drugi polovici pa se bo začel boj na izpadanje. Drug za drugim si sledijo srednje dolgi vzponi. Zaključni na Alto Castro de Herville 9,7 km/4,8 %) skriva past: udobnemu začetku sledi po 13 kilometrih brutalen poldrugi kilometer z 10- do 16-odstotnim naklonom. Sledi krajši spust in položnejši zaključek s skoraj 10-odstotno ciljno rampo.

21. etapa (5. 9., nedelja)

Padrón–Santiago de Compostela (33,8 km)
Pričakovani razplet: zaključni obračun, v katerem se lahko močno premeša vrstni red v prvi deseterici.

Padron in Santiago de Compostela so na dobrih 10 kilometrov daljšem kronometru organizatorji povezali že leta 1993, ko je zmagal Alex Zülle pred Tonyjem Romingerjem, ki je zmagal v skupnem seštevku.

Letos vodi v prvih 13 kilometrih trasa navzgor, sledi nekoliko strmejši spust z nekaj ostrimi zavoji. Na 23. kilometru se začne trasa spet vzpenjati vse do Santiaga de Compostela, kjer je v središču mesta spet nekoliko bolj zapletena.