Po pričakovanjih mineva Giro v slovenskih medijih precej potihem, zato pa bo precej več govora o Vuelti, kamor gre Primož Roglič (Jumbo-Visma) na popravni izpit po porazu na Touru. Tokrat bosta s Tomom Dumoulinom po hierarhiji precej bolj izenačena, kapetansko vlogo pa bo na koncu prevzel močnejši. Vendar ni skrivnost, da je trasa bolj naklonjena Rogličevim eksplozivnim sposobnostim. Za Bahrain-McLaren dirkata v Španiji Grega Bole in Matej Mohorič, ki bo imel proste roke in je ob Dylanu Teunsu glavni adut ekipe, priložnost pa bo iskal v pobegih.

Tritedenska dirka v 18 etapah

Prvič po letu 1985 na Vuelti ne bo 21 etap, vendar to ne pomeni, da bo dirka lažja. Zaradi zapletenega transferja z Nizozemske v Španijo so že veliki štart v Utrechtu odpovedali že poleti, davno preden je na Nizozemskem življenje zaustavil drugi val koronavirusa. Večina preostalih etap je tako rekoč enaka kot po prvotnih načrtih, precej pa so spremenili etapi v zadnjem tednu, ko naj bi karavana zavila na Portugalsko. Vendar ne bo, šprinterji pa so tako še ob dve priložnosti za šprint.

Izjemoma se torej dirka začenja v torek, potem pa je urnik običajen, torej z dvema prostima ponedeljkoma. Odpade tudi uvodni ekipni kronometer, edina posamična vožnja na čas bo tako v 13. etapi.

Brutalen pa bo že prvi dan v Baskiji, pravzaprav cel prvi teden. V prvi etapi bo namreč cilj tako rekoč na vrhu vzpona na Alto de Arrate, zaguljene pa so tudi naslednje etape. Še v treh bo cilj na vrhu klanca, s šesto na čelu, ki se v nedeljo konča na velikem Tourmaletu, torej na francoski strani. V prvem tednu bo le ena ravninska etapa in še v tej lahko načrte marsikomu pokvari veter. Nič manj težavna ni dirka niti v naslednjih dveh tednih. Vsega skupaj so ravninske le štiri etape, pet je gorskih, osem pa razgibanih, torej s krajšimi vzponi.

Grozeče epidemiološke in meteorološke napovedi

Kot poročajo vpleteni, se je RCS Sport lotil Gira precej bolj sproščeno kot ASO Dirke po Franciji, kjer jim je dejansko uspelo zatesniti karavano. Enako načrtujejo tudi za Vuelto – tudi špansko pentljo namreč organizira ASO. Pred štartom so tako testirali prav vse udeležene v karavani in domov že poslali po enega spremljevalca v ekipah Sunwe in Bahrain-McLaren. Oblasti naj bi uspešno preprečile tudi naval navijačev na vzponih – in kar težko si predstavljamo, da jim bo to uspelo v Baskiji, kjer je vzdušje po pravilu vedno peklensko.

V Španiji so ukrepi sicer čedalje strožji in marsikje je razglašena celo karantena. Zaradi grožnje ustavitve, ki bo gotovo visela nad dirko, se lahko ponovi scenarij z Gira, kjer se dirka za roza majico tudi v etapah, ki jih glavni traser Fernando Escartin ni namenil specialistom za skupni seštevek. Vsak dan lahko torej pričakujemo pekel, ki ga lahko začini še mraz. Pozabite na prijetne sredozemske temperature – cela dirka poteka na severnem delu Pirenejskega polotoka, tudi v bćižini Atlantika, ki prinaša obilje padavin.

Točkovna razvrstitev za zeleno majico

Tudi na Vuelti podeljujejo točke najbolje uvrščenim v etapah in na letečih ciljih, vendar po manj zapletenem sistemu kot na Touru ali Giru. Uvrstitve so vredne enako v vseh etapah, ne glede na to, ali so šprinterske ali gorske, zato niso vnaprej favorizirani šprinterji. Tako je lani tudi majico najboljšega po točkah oblekel Primož Roglič. Letos bo najboljši nosil zeleno majico, prav lahko pa se zgodi, da to spet ne bo špinter, ampak nekdo z vrha generalne razvrstitve.

Točkovanje za gorske cilje

Najboljši po točkah na gorskih ciljih nosi na Vuelti pikčasto majico, a so pike modre. Ekstra kategorija ali francosko hors catégorie se imenuje v Španiji categoría especial. Letos bodo na Vuelti štirje taki gorski cilji. Najviše se bodo sicer povzpeli na Col du Tourmalet v šesti etapi in tam se podeli še nekaj več točk na tako imenovanem vrhu Alberta Fernandeza (Cima Alberto Fernandez), podobno kot je na dirki po Italiji Cima Coppi.

Trasa 2020

1. etapa

Irun–Arrate (173 km)
Pričakujemo: že v prvi etapi se bodo potipali najboljši klancarji

V prvi polovici je etapa ravninska, potem pa si sledijo trije vzponi tretje kategorije in zaključek na Alto de Arrate, vzpon prve kategorije, ki ga dobro poznamo z Dirke po Baskiji. Klanec se začne takoj po spustu z Alta de Elgeta. Pet kilometrov dolg vzpon s povprečnim naklonom 7,7 odstotka se začne zlagoma, a od drugega do petega kilometra je naklon skoraj 10-odstoten. Vrh je 2,5 kilometra pred ciljem, cesta pa se celo malo spušča. Teren je primeren za napad eksplozivnih kolesarjev, a v začetni fazi dirkanja verjetno še ne bo prišlo do velikih razlik, sploh zaradi bolj ravnega zaključka. Vseeno pa lahko marsikomu v začetni fazi dirkanja povzročijo težave spremembe ritma.

2. etapa

Pamplona–Lekunberri (151,6 km)
Pričakujemo: verjetno uspešen beg in v ozadju nov boj med favoriti

Dvema gorskima ciljema tretje kategorije sledi zadnji vzpon 1. kategorije na Alto de San Miguel. Tudi na tem vzponu pričakujemo oster tempo najboljših. Dolg je 9,4 kilometre, povprečni naklon je 7,9 odstotka,a z daljšimi odseki okoli 10 odstotkov. Najbolj strmo je med drugim in četrtim kilometrom, med sedmim in osmim ter tik pod vrhom. Dodatna težava so betonski odseki, kjer je oprijem sicer dober v suhem vremenu, a obupen v dežju. Od vrha je do cilja še 17 kilometrov nezahtevnega spusta, kjer se težko nadoknadi izgube.

3. etapa

Lodosa–La Laguna Negra de Vinuesa (166,1 km)
Pričakujemo: uspešen beg brez pretresov v pelotonu

Trasa tretje etape se zlagoma vzpenja že od štarta, cilj pa bo spet na vrhu vzpona. Prvi gorski cilj 3. kategorije je na 79. kilometru – Puerto de Oncala je dolg, a nezahteven klanec, na 17 kilometrih je povprečni naklon komaj 2,6 odstotka. Zaključni klanec na Laguno Negra ni pretirano težak, dolg je 8,6 kilometra, povprečni naklon pa je 5,6 odstotka. Naklon se zlagoma napenja in najbolj strm je prav zaključek, zadnji kilometer je v povprečju skoraj 10-odstoten. Premalo, da bi prišlo do večjih razlik, zato je najbolj verjetno, da se bo zmage veselil ubežnik.

4. etapa

Garray–Ejea de los Caballeros (191,7 km)
Pričakujemo: šprint glavnine. Veter pa lahko pokvari načrte kakemu kolesarju za skupni seštevek.

V ravninski četrti etapi bodo vendarle prišli na svoj račun šprinterji, vendar, pozor. Razplet utegne krojiti severni veter. Največji vpliv bi lahko imel pred letečim ciljem, ko bo peloton zavil desno in proti vzhodu, čez nekaj kilometrov pa proti jugovzhodu. In prav bočni veter z zadnje strani je skoraj najhujše, kar lahko doleti peloton. V primeru vetra se bo tako boj za dober položaj začel že 30 ali 40 kolesarjev, napeti pa bodo vsi, od šprinterskih ekip do tistih s favoriti za rdečo majico.

5. etapa

Huesca–Sabiñánigo (184,4 km)
Pričakujemo: uspeh ubežnikov in aktiven počitek v glavnini

Prvih sto kilometrov ni pretirano zahtevnih, potem pa si sledijo vzponi druge, tretje in druge kategorije, skupno ima etapa več kot 3000 metrov višinske razlike. Alto de Petralba je zadnji vzpon, dolg je 8,7 kilometrov s povprečnim naklonom 5,2 odstotka. Vrh je 16 kilometrov pred ciljem, zato pred zahtevno pirenejsko etapo s ciljem na Tourmaletu favoriti ne bodo noreli. Vseeno bomo videli dobro dirko med ubežniki, ki se bodo razbili na Petralbi. V cilju pa pričakuje Fernando Escartin majhno skupino. Obračunali bodo v šprintu na cesti, ki se zadnja dva kilometra zlagoma vzpenja. Skratka, idelna etapa za Mateja Mohoriča!

6. etapa

Biescas–Col du Tourmalet (136,6 km)
Pričakujemo: dobro nadzorovano dirko in večje razlike med najboljšimi v cilju

Pred prvo klasično gorsko etapo z dvema vzponoma ekstra kategorije in kar 3.800 metri višinske razlike se bo marsikdo ogreval na trenažerju. V Francijo bodo vstopili na prelazu Alto de Portalet (1794 m), kjer bo gorski cilj prve kategorije, sledita pa še Col d’Aubisque (1709 m) in ciljni vzpon na Col du Tourmalet (2.115 m).

Čez Portalet in Aubisque bo najmočnejša ekipa – Jumbo-Visma ali Ineos Grenadiers? – z ostrim tempom nadzorovala potek dirke, tako da imajo ubežniki le pičle možnosti. Dogajanje v zaključku bo odvisno od tega, kako močan bo tempo na začetku in koliko pomočnikov bo še ostalo favoritom. Vzpon na Col du Tourmalet je dolg 19 kilometrov, s povprečnim naklonom 7,4 odstotka. Najbolj strm je med 8. in 9. kilometrom (9,5 odstotka), ter v zadnjem kilometru in pol, kjer je naklon skoraj 10 odstotkov. Razplet bo krojila tudi nadmorska višina nad 2.000 metrov. Col du Tourmalet je brez dvoma vzpon, na katerem bo želel zmagati vsak, ki bo hotel obleči rdečo majico tudi v Madridu.

7. etapa

Vitoria-Gasteiz–Vilanueva de Valdegovia (159,7 km)
Pričakujemo: zmago ubežnikov

Po dnevu počitka in pred zahtevno sredino etapo z zaključnim vzponom bodo kolesarji za skupni seštevek prepustili v torek zmago ubežnikom. Na poti sta dva gorska cilja, oba na Puerto de Orduna. Vzpon skozi 15 serpentin je ves čas napet, z naklonom okoli 8 do 9 odstotkov, a s strmejšimi rampami do 13 odstotkov, kar je idealno za napade v ubežni skupini. Najbolj strmo je kilometer pod vrhom, ko se napne do 14 odstotkov, sledi pa bolj položen kilometer. Ko bodo na vrhu drugič, bo do cilja še 19 kilometrov.

8. etapa

Logroño–Alto de Moncalvillo (164 km)
Pričakujemo: obračun med favoriti

Alto de Moncalvillo je na Vuelti na sporedu prvič, čeprav ga opevajo kot najtežjega v gorovju Sierra de Moncalvillo. Za ogrevanje bo služil vzpon druge kategorije na Puerto de la Rasa, ki mu sledi dolg spust v dolino Iregua.

Klanec je zaguljen kot le kaj. 8,3 kilometre dolga cesta se povprečno vzpenja z 9,2-odstotnim naklonom. Prvi kilometer je položnejši, potem pa so naklonine večinoma okoli 9 odstotkov, a s strmejšimi odseki. Najhuje je med petim in sedmim kilometrom, ko je povprečni nakon krepko čez 10 odstotkov, vmes pa je na petem kilometru 600-metrska 15-odstotna rampa, idealna za smrtonosni napad dobre štiri kilometre pred ciljem.

9. etapa

Castrillo del Val–Aguilar de Campoo (157,7 km)
Pričakujemo: šprint glavnine

Prva od dveh zaporednih ravninskih etap bo potekala na nadmorski višini okoli 800 metrov. V zaključku bo 35 kilometrov dolg krog okoli akumulacijskega jezera Aguilar. Zadnjih pet kilometrov je povsem ravnih, največja prepreka pa bo 180-stopinjski zavoj pred ciljem, kar pomeni, da se bo šprintalo v cilj skoraj z mesta.

10. etapa

Castro Uridiales–Suances (185 km)
Pričakujemo: šprint glavnine

Pred novo preizkušnjo za klancarje bodo dobili šprinterji na trasi ob kantabrijski obali še drugo priložnost. A tokrat je na poti nekaj krajših vzponov, kategoriziran pa je samo Alto de San Cipriano (3. kategorija), z vrhom 60 kilometrov pred ciljem. A do konca je še nekaj klancev, zato bodo morale ekipe s šprinterji dobro nadzorovati potek dirke že od začetka in preprečiti, da bi si ubežniki nabrali preveč prednosti. Idealno za počitek favoritov v glavnini!

Zaključek sicer ni ravninski. V zadnjih dveh kilometrih se cesta vzpenja s povprečnim naklonom 5 odstotkov vse do 500 metrov pred ciljem. Tam je 90-stopinjski levi ovinek in ravnina do ciljne črte.

11. etapa

Villaviciosa–Alto de la Farrapona (170 km)
Pričakujemo: umirjen tempo glavnine z eksplozijo v zadnjih metrih

Vsak od štirih gorskih ciljev je še malo daljši od prejšnjega. Že od štarta bodo najprej plezali na vzpon 3. kategorije, potem sledijo štirje klanci prve kategorije. Skupaj bodo opravili s 4700 metri višinske razlike. Zadnji vzpon na Farrapono je dolg 16,5 kilometrov, povprečni naklon je 6,2 odstotka, vendar je sestavljen iz dveh delov. Prvih sedem kilometrov je položnejših, s povprečnimi nakloninami do 8 odstotkov, a tudi s krajšim 12-odstotnim odsekom proti koncu. Sledi krajši spust in trije položni kilometri, potem pa klanec pokaže zobe. Dva kilometra je naklon slabih 10 odstotkov, naslednja dva kilometra pa sta kar 12-odstotna, bolj položnih je samo zadnjih 500 metrov.

Klanec je vsekakor idealen za napade, a ne gre izključiti uspeha ubežnikov. Naslednji dan čaka karavano mogočni Angliru, zato favoriti ne bodo razkrili vseh kart in se bodo udarili šele v zadnjih nekaj sto metrih. Lahko pa se zgodi, da kak nesrečnik po dveh bolj sproščenih dneh odpade in si zaplete življenje pred zahtevnim nadaljevanjem dirke.

12. etapa

La Pola Llaviana–Alto de L’Angliru (109,4 km)
Pričakujemo: večje razlike med favoriti

Za Vuelto tipična, kratka, eksplozivna etapa s kar 3100 metri višinske razlike v vsega 110 kilometrih. Prvih 25 kilometrov se bodo še spuščali, potem pa sledita dva vzpona 3. kategorije in klanec 1. kategorije na Alto de la Mozqueta. Prava veseiica se bo začela na predzadnjem klancu, kjer bo najbolj podjetna ekipa verjetno že navila brutalen tempo in skušala osamiti tekmece.

Alto del Cordal (5,4 km/790 m) se začne s skoraj 14-odstotno rampo, po 400 metrih pa se cesta nekoliko poravna za kilometer, dokler se postopoma spet ne napne in z izjemo okoli 4. kilometra je naklon ves čas krepko čez 10 odstotkov, pred ciljem pa je daljši, kilometrski odsek celo 14-odstoten. Marsikaj bi se lahko odločilo tudi na zahtevnem spustu. Tam bi lahko priložnost iskal sposoben tehničar, če se bo čutil dovolj močnega za Angliru, ki se začne takoj po spustu v dolino.

Na Angliruju ni več mogoče blefirati. Prvih pet kilometrov sicer ni zahtevnih, čeprav se že v prvem kilometru za kratek čas postavi pokonci (22 %). Od četrtega kilometra je cesta skoraj ravna, potem se celo malo spusti, zadnjih sedem kilometrov pa je brutalnih, sploh okoli 10. kilometra, kjer se cesta na 500 najtežjih metrih napne tudi do 24 odstotkov. Šele zadnjih kilometer je nekoliko položnejši, a še vedno okoli 10 odstotkov, v cilj pa vodi 500 metrov položnega spusta.

Kdor bo imel slab dan, bo izgubil preveč, da bi lahko upalna kaj drugega, kot na etapne uspehe. Dirka se bo z 12. etapo že prevešala proti koncu in pred torkovim kronometrom bo lažjim kolesarjem začelo zmanjkovati časa. Tako lahko upravičeno pričakujemo ognjemet.

13.etapa

Muros–Mirador de Ezaro (kronometer – 33,7 km)
Pričakujemo: zmago Primoža Rogliča ali Toma Dumoulina

Dan počitka bodo izkoristili za vožnjo s kronometrskim kolesom, saj je torek rezerviran za edino vožnjo na čas. Trasa je na začetku povsem ravninska, a ob atlantski obali bi lahko razplet krojil tudi veter. Zaključek pa je brutalen. 1800 metrov dolg vzpon s povprečnim naklonom kar 14,8 odstotka je ravno toliko dolg, da se bo morda kateri od kolesarjev odločil za menjavo kolesa.

14. etapa

Lugo–Ourense (204,7 km)
Pričakujemo: vso etapo se bomo spraševali, ali bodo šprinterske ekipe ujele ubežnike

Druga najdaljša etapa vodi po gričevnati Galiciji, zato naj bi imeli največ možnosti ubežniki. Točke se bo podelilo na treh vzponih tretje kategorije, vrh zadnjega pa je 30 kilometrov pred ciljem. Povprečni naklon je 3,8 odstotka, a je vzpon dolg kar 7,6 kilometrov. Če bodo ubežniki pametno razporedili moči, bodo vzdržali pritisk šprinterskih ekip.

15. etapa

Mos–Puebla de Sanabria (230,8 km)
Pričakujemo: zmago ubežnika

V 15. etapi naj bi Vuelta zavila na Portugalsko, a so jo zaradi covida-19 preusmerili, šprinterjem pa vzeli še eno priložnost za spopad. Na trasi z več kot 4.000 metri višinske razlike bi se lahko v primeru manjših časovnih razlik razvnel celo boj za rdečo majico. Gotovo pa bo utrujena glavnina dopustila beg.

Kategorizirali so pet vzponov in vsi so tretje kategorije. Vrh zadnjega je 18 kilometrov pred koncem, do cilja pa sledi samo še spust.

16. etapa

Salamanca–Ciudad Rodrigo (162 km)
Pričakujemo: nervozno predzadnjo etapo

16. etapa bi se morala začeti na Portugalskem in spet bi dobili priložnost šprinterji, spremenjena trasa pa je precej bolj zahtevna, z vzponoma druge in prve kategorije. Prva polovica etape je sicer ravninska oziroma se bolj ali manj spušča, vendar pa strokovnjaki opozarjajo na izpostavljen teren, kjer bi lahko težave povzročil veter.

Cilj vzpona 1. kategorije na El Robledo je 35 kilometrov pred ciljem. Vzpon ni pretirano zahteven, a traser Fernando Escartin vseeno domneva, da bo prišlo na klancu do naravne selekcije in bo glavnina v cilju majhna, od 30 do 40 kolesarjev. Skratka, etapa, v kateri nihče ne bo mogel veliko pridobiti, bo pa lahko veliko izgubil.

17. etapa

Sequeros–Alto de La Covatilla (178,2 km)
Pričakujemo: hitro etapo od štarta do cilja s končnim obračunom med najboljšimi ter nekaj sprememb v prvi deseterici

Pred zaključkom v Madridu je to zadnja priložnost za spremembe v razvrstitvah, vendar pa ne gre za klasično, ekstremno zahtevno gorsko etapo. Na 40. kilometru je vzpon prve kategorije, sledijo pa trije tretje in slabih 40 kilometrov pred ciljem vzpon druge kategorije na Alto de la Garganta. Po kratkem spustu je nekaj ravnine, potem pa zaključni vzpon na Alto de la Covatilla.

Če ne prej, bodo na predzadnjem vzponu močnejše ekipe navile tempo v rdeče polje. 12 kilometrov se cesta vzpenja s povprečnim naklonom 4,8 odstotkov. Spust je kratek, uvodni kilometri na Covatillo pa še precej položni, v povprečju do 5,5 odstotkov. Najstrmejši del je med 4. in 7. kilometrom, povprečno okoli 10 odstotkov, z najbolj strmim 12-odstotnim odsekom na 6. kilometru. Šlo bo na vse ali nič, vprašanje pa je, kdo bo še zmogel resen napad.

18. etapa

Hipódromo de la Zarzuela–Madrid (124,2 km)
Pričakujemo: imenitno parado in spopad šprinterjev na praznih madridskih ulicah

Kratka etapa s parado v predmestjih španske prestolnice se bo zaključila s šestimi krogi po mestnem središču in šprintom preživelih šprinterjev. Ne le surova moč v nogah, odločalo bo tudi, kako dobro so šprinterji prenesli napore preteklih 17 etap.