Bennett ekspres zanesljiv tudi na Vuelti

Na Giru so se kolesarji skregali z organizatorjem in dosegli skrajšanje etape, a tudi potem šprinterjem dirkanje ni bilo v interesu. Drugače je bilo na Vuelti, kjer je priložnosti za šprint še manj kot vrhunskih šprinterjev na štartni listi.

Sproščena, a hitra etapa

Trasa brez enega samega kategoriziranega gorskega cilja se je v prvih sto kilometrih spustila za 700 metrov, zato je bila visoka povprečna hitrost pričakovana kljub umirjenemu tempu. Ampak, okoli 100. kilometra je sproščeno zabavo za nekaj časa spet začinil veter in menda je po zaslugi Movistarja letelo tudi do 80 kilometrov na uro. Kot običajno se ni zgodilo nič pretresljivega, red pa je naredila Jumbo-Visma in umirila tempo. Četverica v fugi si je lahko oddahnila, potem ko je njihova prednost v petnajstih kilometrih padla s slabih dveh na komaj pol minute.

Zaključek je bil videti v potni knjigi precej zapleten, a na koncu je bila trasa nekoliko drugačna. V Ejeo de los Caballeros je zadnjih deset, petnajst kilometrov letelo po ravni cesti brez ovinkov tudi okoli 70 kilometrov na uro in kar noro je bilo opazovati kolesarje, ki so pri tej hitrosti sloneli s podlaktmi na krmilu. Magnus Bäckstedt, ki v komentarjih ne zamudi priložnosti, da ne bi obsojal takega početja, se je verjetno doma kar tresel.

Najboljša šprinterja ne dirkata skupaj

Deceuninck-Quick Step je okoli Sama Bennetta med to norijo zbral kompletno moštvo, kot v dobrih, starih časih Cipolinnijevih šprinterskih vlakov. Lokomotiva je bil TGV de Clermont-Ferrand, francoski prvak v vožnji na čas Remi Cavagna, ki je s hitrostjo krepko čez 70 pripeljal ekipo v daleč najboljši položaj pred vstopom v veliko krožišče.

Traso so speljali v nasprotni smeri urinega kazalca, torej krog in krog rondoja, kar je bilo verjetno bolj varno. Deceunick-Quick Step je izpeljal zaključek vrhunsko, a potem so se vendarle vpletli med njihove vrste še ostali. V zadnjem ovinku sta bila Aleksander Ribušenko z Jasperjem Philipsenom (UAE Emirates) na notranji poziciji – hoté ali slučajno? – in s tem je bil Bennett odrinjen v desno, ob ograjo in v gnečo. Če je Philipsen začel šprint precej zgodaj, ga je Bennett začel daleč v ozadju … a vseeno zmagal.

Jakub Mareczko (CCC), Pascal Ackermann (Bora-Hansgrohe), Gerben Thijssen (Lotto-Soudal) in Matteo Moschetti (Trek-Segafredo) so bili daleč od zmage, kar pa ne pomeni, da jim ne more uspeti naslednjič. Tudi Bora-Hansgrohe je delovala dobro. 2,5 kilometra pred ciljem so se skušali nekako vriniti v vlak belgijske ekipe, a je nekdo iz Dceuninck-Quick Stepa kar agresivno pokazal, naj se ne vmešavajo. 

Toda Bennett je vseeno izkazal takšno premoč in v intervjuju po dirki tudi samozavest, da se samo po sebi odpira vprašanje, kdo je letos najboljši šprinter. Arnaud Demare (Groupama-FDJ), ki s svojim predanim vlakom melje v Italiji in včeraj ni šprintal, ker ni hotel šprintati? Ali Sam Bennett, ki je na Touru premagoval močnejše tekmece, kot jih ima Demare na Giru. Vprašanje, na katerega nimamo odgovora, lahko pa o tem debatiramo v komentarjih.

5. etapa