Vizija nič: Oslo brez smrtnih žrtev med kolesarji

V norveški prestolnici v letu 2019 na mestnih ulicah ni umrl niti en kolesar, s čimer so se približali cilju vizije nič smrtnih žrtev v prometu.

Mircea Iancu/Pixabay

Norveška velja za eno prometno najbolj varnih držav na svetu, kar dosega tudi s skrbjo za varno kolesarsko infrastrukturo. Kolesarjenje je v Oslu, mestu s 690 tisoč prebivalci oziroma milijonom in pol v širši regiji, ena najbolj popularnih oblik prevoza in to je bržkone eden od razlogov za varnost v prometu. Več kot je na cestah kolesarjev, manj je avtomobilov, in boljša je splošna prometna varnost. Statistika sicer ni brezmadežna, saj je v mestu v prometu umrl voznik avtomobila, ki se je zaletel v ograjo.

Več kolesarjev, boljša varnost

Leta 1975 je na oselskih cestah umrlo kar 41 ljudi, že do leta 1985 pa je, tudi zaradi ostrejših omejitev hitrosti, število žrtev prometnih nesreč upadlo na 27, v letu 1990 pa na 18. Pred letom 2019 je na cestah v Oslu najmanj ljudi (trije) umrlo leta 2005.

V norveškem časopisu Aftenposten so opisali tudi razloge za zavidljivo dobro prometno varnost. Med najpomembnejšimi so gradnja kolesarske infrastrukture, nižje hitrostne omejitve, manj vozil na cesti, redkejši promet v okolici naselij, ležeči policaji, tehnološki napredek v varnosti vozil in boljše ceste na splošno.

Zelo zanimiva pa je uvedba območij brez avtomobilov – tako imenovanih srčnih območij – v okolici osnovnih šol. V Sloveniji smo od takega ukrepa še daleč, okolica šol je v jutranjem času pogosto nadpovprečno prometna, starši pa pogosto parkirajo kar na pločnikih. Povedno je, da na Norveškem lani v prometni nesreči ni umrl niti en otrok, star do 15 let.

Infrastruktura je pomembna

Preverili smo tudi statistiko prometnih nesreč v Sloveniji. Lani je v prometu umrlo osem kolesarjev in glede na podatke Policije so jih sedem povzročili kolesarji sami. A gola statistika je lahko varljiva. V Ljubljani je lani umrl en kolesar. Eden preveč. Življenje je izgubil, star komaj 15 let, na železniškem prehodu pri ljubljanskem atletskem stadionu. Glede na statistiko je bil povzročitelj nesreče kolesar. Ob tem pa ni zabeleženo, da je železniško progo prečkal na nezavarovanem prehodu. Po njegovi smrti so ga zavarovali z zapornicami. Žal prepozno.

Kaj je vizija nič?
Cilj vizije nič, ki so jo prvi sprejeli v švedskem parlamentu leta 1997 in je postala svetovno gibanje, je zmanjšanje števila poškodovanih in umrlih v prometu. Najpomembnejše načelo je, da je z etičnega vidika nesprejemljivo, da ljudje umirajo ali se hudo poškodujejo v prometu, cilje pa različne organizacije dosegajo z izboljševanjem prometne infrastrukture in varnosti vozil, s strokovnimi in merljivimi programi ozaveščanja in vzgoje, prometno zakonodajo in v zpostavljanjem varnega sistemskega okolja družbe kot celote.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.