Uradno: Trek UCI Gravel World Series

Provizorični koledar dirk gravlerske svetovne serije je pricurljal v javnost že februarja, uradno pa ga je Uci predstavil v petek, komaj dober teden dni pred prvi dirko, ki bo na Filipinih. Verjeli ali ne, obstaja spletna stran, kjer so navedena tudi pravila.

Slovencem najbližja dirka je v Piemontu

Govorilo se je o štirinajstih dirkah, a obeh kanadskih in mehiške v uradnem koledarju ni več, dodali pa so eno v Avstraliji. Tako se bo dirkalo v desetih državah na štirih celinah. Edina azijska dirka bo na Filipinih, Srednja in Južna Amerika sta ostali brez, prav tako Afrika. Kar sedem prireditev bo v Evropi: v Belgiji, Franciji, Poljski, Švedski, Italiji, Nizozemski in Španiji.

Italijanski La Montserrato-Strade Bianche v Piemontu nam je najbližji, letos organizirajo dirko že šestič. Do Quattordia, kjer je štart, je iz Ljubljane slabih 600 kilometrov vožnje. Štartnine so od 45 evrov za zgodnje ptice do 65 evrov na dan dirke.

Tekmovalna pravila

Licence: Obvezne so le za udeležence svetovnega prvenstva. V svetovni seriji bodo na isti dirki nastopili nelicencirani in icencirani tekmovalci in tekmovalki, tudi tisti z elitnimi licencami.

Kategorije: Moške in ženske od 19-34 let, 35-39, 40-44, 45-49 ... in tako dalje. Kategorija se razpiše, četudi je v kategoriji prijavljen en sam kolesar. Recimo, da je star 96 let. Verjetno bo edini v kategoriji 95 do 100 let. Dobi medaljo. In se uvrsti na svetovno prvenstvo.

Uvrstitev na svetovno prvenstvo: Najboljših 25 odstotkov v kategoriji glede na število prijavljenih v kategoriji (torej ne glede na število tistih, ki so štartali in končali dirko).

Kolesa: Dovoljeni so vsi tipi kolesa, razen tandemov, ležečih in kronometrskih. In seveda električnih. Za začetek ni drugih pravil, kar pa še ne pomeni, da jih v prihodnjih letih ne bodo sprejeli.

Način štarta: Skupinski na manjših dirkah z do 500 udeleženci, sicer v valovih po kategorijah ali ločeno za moške in ženske. Prvi trije v kategoriji so tisti, ki prvi pripeljejo čez ciljno črto. Za kvalifikacije pa na prireditvah z večjim številom udeležencev velja neto čas.

Proga

Razdalja: Od 50 do 150 kilometrov, a priporočena razdalja je od 80 do 100 kilometrov. Če je trasa izrazito hribovita, lahko tudi manj. Običajno sta razpisani dve razdalji: krajša za moške, starejše od 60 let, in ženske, starejše od 50 let. Daljša za vse ostale.

Proga je lahko krožna, krog mora biti dolg najmanj 10 kilometrov. Toda praviloma bo trasa vodila od točke do točke in pri tem ni nujno, da je cilj na istem mestu kot štart.

Podlaga: Obstoječe poti in ceste, ki so prevozne z avtom. Enoslednice so dovoljene, a naj bi jih bilo čim manj. Najmanj 60 odstotkov trase mora potekati izven asfaltiranih cest (po pravilniku off road), kot neasfaltirane ceste se razume tudi tiste, ki so tlakovane.

Okrepčevalnice: Pijačo, hrano in osnovno orodje organizator zagotovi vsakih 25 do 30 kilometrov. Na dirkah, krajših od 90 kilometrov, sta vsaj dve okrepčevalnici, na daljših od 90 kilometrov vsaj tri.

Označbe na progi: Proga je označena s puščicami, na nevarnih mestih, kot so križišča, stojijo redarji. Pod klanci morajo biti navedeni podatki vzpona (dolžina, povprečni in maksimalni naklon).

Spremstvo: motorist pred prvim in za zadnjim tekmovalcem

Gran Fondo na prašnih cestah

Zdaj vemo skoraj vse. Na spletni strani svetovne serije so že navedene trase, vključno s povezavami do datotek GPX na Komootu. Ne poznamo pa lokacije in datuma svetovnega prvenstva, ki nam ju bo Uci zaupal »kmalu«.

Romantike torej na najvišji ravni gravlanja ni več, če seveda verjamemo, da bo svetovna gravel serija dejansko veljala za najvišjo raven dirkanja. Bolj namreč spominja na rekreativno dirkanje po vzoru Gran Fonda, le da bodo rekreativcem lahko veselje pokvarili kolesarji z licenco elite. To se praktično dogaja že zdaj. Spredaj je dirka, v ozadju pa zabava.