SP v e-športnem kolesarstvu 26. februarja

Prvo svetovno prvenstvo v e-športnem kolesarstvu je verjetno navdušilo samo komentatorje in še nekatere od udeležencev, ki so se spotili v svojih garažah in delavnicah, manj pa javnost. Drugo prvenstvo bo šele po zaključku sezone ciklokrosa, Za gledanost PA bo tekmovalo z Dirko po ZAE in Omloop Het Nieuwsblad. Tokrat bo imel možnost za udeležbo na svetovnem prvenstvu kdorkoli, ki seveda obrača dovolj dobre vate in se bo kvalificiral.

Bo tokrat ob virtualni progi več navijačev?

Uci je včeraj sporočil, da so za gostitelja izbrali Zwift – ampak, ali je sploh imel konkurenco? O tem mediji ne poročajo. Lani se je v organizaciji Zwifta dirkalo v Watopii, kjer je bilo gledalcev ob progi še manj kot na cestnem svetovnem prvenstvu v Dohi, zato bo tokratna lokacija v New Yorku bržkone bolj privlačna vsaj s tega vidika.

Prevoziti bo treba dva kroga in pol na trasi Knickerbocker, skupaj 54,9 kilometrov in 944 metrov višinske razlike. Na trasi je 1,4 kilometra dolg vzpon s povprečnim 6,1-odstotnim naklonom in maksimalno 17-odstotno rampo.

Za ženske in moške bodo zagotovili enake denarne nagrade in enako dolg prenos, ki se je lani, povsem nerazumljivo, začel šele po tretjini dirke. Zmagovalka in zmagovalec bosta dobila majici svetovnih prvakov – poleg virtualne tudi pravo. Po pošti?

Ne samo za izbrance

Uci bo vabila na svetovno prvenstvo poslal 23 nacionalnim zvezam. Kriterija sta velikost ter kakovost kolesarske e-športne skunosti in uvrstitev na Ucijevi lestvici – kjer je Slovenija druga. Lani Slovenija ni imela predstavnikov niti v ženski niti v moški kategoriji.

Toda tokrat bo na štartni listi tudi po 25 kolesark in kolesarjev, ki se bodo na svetovno prvenstvo uvrstili preko kontinentalnih kvalifikacijskih dirk za Afriko, obe Ameriki, Azijo, Evropo in Oceanijo. Ženske kvalifikacije bodo 27. novembra, moške 28. novembra. Na svetovno prvenstvo bo šlo – no, b bistvu bodo ostali v svojih garažah, dnevnih sobah in balkonih – po pet najboljših z vsake celine.

Avtomatsko vabilo na kvalifikacijske dirke bodo dobili vsi kolesarji, ki dirkajo v Zwift Racing Premier League. Ostali se morajo na kvalifikacije kvalificirati. Ena možnost so dirke Zwift Racing League, druga možnost bodo kontinentalne dirke, ki jih bodo organizirali 13., 14., 20. in 21. novembra. Kakorkoli, za začetek morate doseči vsaj peto stopnjo na Zwiftu in se uvrstiti po moči v kategorijo A.

Kdor se bo kvalificiral na svetovno prvenstvo, bo moral vsekakor pri nacionalni zvezi pridobiti licenco in soglašati z vključenostjo v protidopinški sistem. Več o kvalifikacijah tukaj.

Svetovno prvenstvo na trenažerju pred gravlanjem

Virtualno kolesarstvo je med lanskimi omejitvami gibanja vzcvetelo. Če so ponudniki pornografskih vsebin ponujali osamljenim storitve nekaj časa celo brezplačno – kar je bila seveda bolj marketinška kot solidarnostna poteza – ni kaj takega padlo Zwiftu niti na kraj pameti.

Kljub razcvetu virtualnega kolesarstva in nekaj virtualnim različicam dirk za profesionalce v času prekinitve sezone pa je Uci z napovedjo svetovnega prvenstva v e-športnem kolesarstvu šokiral. Morda manj kot svetovno prvenstvo v e-MTB kolesarstvu, a prej kot svetovno prvenstvo na Zwiftu, smo pričakovali boje za mavrično majico v gravlu. Kakorkoli, organizacija virtualnega srečanja je seveda preprostejša in stroški verjetno zanemarljivi.

Decembra smo bili po zgoščeni, tudi za gledalce precej naporni sezoni, že nekoliko izmučeni, a prva izvedba je pred zaslone gotovo privabila marsikoga iz golega firbca. Vprašanje je, kako dolgo so gledalci vzdržali, ni pa več velika skrivnost, kaj si o zviftanju off the record misli večina profesionalcev.

Z e-športnega svetovnega prvenstva v cestno svetovno serijo

Se pa izkaže, da je zviftanje lahko dobra odskočna deska za uspehe v profesionalnem kolesarstvu. Ženske, ki so vstopile v World Tour prek Zwiftove akademije, so kar uspešne. Manj je to veljalo za moške, ki z akademije niso prišli v svetovno serijo neposredno, ampak prek razvojne ekipe Qhubeke oziroma NTT. Nikomur ni uspelo priti v World Tour. Kakorkoli, lani je z ekipo Alpecin-Fenix podpisal zmagovalec akademije Jay Vine, ki se je letos izkazal z drugim mestom na Dirki po Turčiji in tretjim v etapi Vuelte.

Kakorkoli, na lanskem e-športnemsvetovnem prvenstvu je bilo najbolj zanimivo opazovati, kako se bodo znašli profesionalci. Med ženskami je zmagala Ahleigh Moolman Pasio, katere kakovost ni bila nikoli vprašljiva. S SD Worx je podpisala že pred prvenstvom.

Med moškimi pa niso bili profesionalci iz svetovne serije niti blizu. Zmagal je takrat 26-letni veslač Jason Osborne – fant ima nekaj KOM-ov tudi v Sloveniji, na primer na Pavličevo sedlo po slovenski strani). Osborne je šel letos na olimpijske igre v Tokio in osvojil srebrno medaljo v dvojnem dvojcu. Vse lepo in prav – ampak septembra je že dirkal na profesionalni kolesarski dirki v dresu Deceuninck-Quick Stepa.