Tour 2021: Pogačar #5

Tadej Pogačar (UAE Emirates) ni kolesar, ki bi čakal na zmago v obrambnem jarku, ampak rumeno majico je oblekel s preveč prepričljivo prednostjo, da bi si lahko privoščil tvegati z novimi napadi. A za lepo zmago na tritedenski dirki se spodobi zmagovati. Z ramo ob rami, ne samo na kronometrih. Zgodovina nas uči, da javnost ne mara tistih, ki zmagujejo preveč … ampak že nekaj desetletij Kanibala častimo zato, ker je bil kanibal.

Ko je treba, UAE Emirates blesti

Torkova etapa je minila preveč mirno, da bi še kdo verjel, da se peloton ni sprijaznil s Pogačarjevo zmago. Vsa čast Sonnyju Colbrelliju (Bahrain Victorious) in Michaelu Matthewsu (Bike Exchange), ki sta bila v gorski etapi drugi in tretji ter pri tem premagala tudi Davida Gauduja (Groupama-FDJ), toda peloton je prišel v cilj 15 minut za njimi, disko grupa pa samo dobrih osem minut pozneje. Dvomim, da se še kdo tolaži, da je Tour še dolg. Ineos Grenadiers si samo še rešuje kožo.

In potem so v četrtkovi etapi naleteli na srboriti UAE Emirates ki vsakič znova dokazuje, da le ni tako švoh, kot je včasih videti predvsem v ravninskih etapah. Se način dirkanja spreminja tako, da moštva kurijo energijo samo še, ko je nujno, ne pa kar celo dirko, ker … ker se to spodobi za ekipo z rumeno majico? Ker ni šefa pelotona, sicer vlada kaos in šprinterji zmagujejo v gorskih etapah, a to je čisto zabavno. Res pa je, da je tudi zaradi tega Pogačar včeraj zmagal – v narekovajih – šele drugič.

Včeraj so vzpostavili nadzor, na začetku tudi s pomočjo Marka Cavendisha (Deceuninck-Quick Step) in njegove ekipe, ki so zavzeli cesto in dosegli svoje: Cav je šprintal na letečem cilju in počasen potek dirke jim je ustrezal, ker je bila časovna zapora daljša. No, malo sta pomagali tudi Arkea-Samsic in Israel Start-Up Nation, pač v poskusu napada na pikčasto majico.

Blefiral je Carapaz, zmagovalni poker face ima Pogačar

UAE Emirates je tokrat razbil Ineos Grenadiers. Mogoče je bilo videti, da je britanska ekipa nekoliko izgubljena v tem položaju, drugače si sicer ne znam razlagati, zakaj je Jonathan Castroviejo za nekaj časa zamenjal na čelu Rafala Majko. UAE Emirates je dirkal kot Ineos Grenadiers na Mont Ventoux v 11. etapi, a z bistveno razliko. Ko je Michal Kwiatkowski prejšnjo sredo opravil svoje delo, je Richard Carapaz nadaljeval v svojem tempu in doživel udarec, ki bi ga lahko stal veliko več. Pogačar je včeraj dejansko napadel. Carapazu je preostal samo še blef.

S tem ni nič narobe, to je pač taktika, ki jo uporabiš, če nisi najmočnejši. Carapaz bi moral držati tempo in sam poskrbeti za to, da so se oddaljili od Rigoberta Urana (EF Education-Nippo), z napadi pa spraviti v težave Jonasa Vingegaarda (Jumbo-Visma) . Ampak ljudje na kavčih včasih pozabijo na razliko med morati in moči. Če imaš bedne karte, pač blefiraš.

Bil je dober glumač, a ne tako dober, da ne bi bilo iz helikopterja jasno, da igra. Marsikomu bi to načelo živce. Ko sem to gledal, sem besnel. Pogačar pa ne. Carapazeva igra je bila po dobra, dokler ni napadel … prezgodaj za zmago, glede na to, da je bil najšibkejši, a drugega mu ni preostalo, če se je želel oddaljiti vsaj od Vingegaarda. Tretje mesto v skupnem seštevku si je nekako napol rezerviral s tem ko je skočil na slovensko-danski vlak in moral je poskušati nekaj, da bi prehitel Danca. Morda je ocenil, da tako ali tako ne more zmagati, lahko pa se oddalji od Vingegaarda.

No, na koncu je zmagala pravica. Danec je zagrizen kot je lahko le delavec, ki se je kalil v smradu ribarnice, in se je vrnil. Pogačarju se je pa smejalo. Po etapi je izjavil, da je nasmešek njegov pokeraški izraz, ampak rekel bi, da se mu je tokrat dejansko smejalo. Morda ni bilo videti, da je bil tudi na Col du Portetu daleč najmočnejši: ampak za tri sekunde se je Carapazu odpeljal v vsega 150 metrih!

Je Pogačar kanibal?

To bomo videli danes. Vse možnosti ima, da še enkrat zmaga v etapi. Lahko pa celo obleče pikčasto majico! Kar na lepem v točkovanju za kralja gora na drugem mestu zaostaja za Woutom Poelsom (Bahrain Victorious) pičlih enajst točk, saj točke na zaključnem vzponu štejejo dvojno. Pogačar jih je dobil 40 … Poels pa niti ene.

Danes jih je na voljo 62, od tega 40 spet na zaključnem vzponu. Če bo Pogačar razpoložen borbeno – kar bi mu utegnila preveč pravičniška javnost zameriti –, se bo moral Poels preklemansko potruditi, pri tem pa ni varen pred napadi Naira Quintane (Arkea-Samsic) in Michaela Woodsa (Israel Start-Up Nation). Tudi če Poels pobere 22 točk na prvih treh gorskih ciljih, bi ga Pogačar z etapno zmago prehitel v primeru, da Poels ne bi prišel na cilj vsaj na sedmem mestu.

Do nedelje pa sta na voljo samo še dve piki.

Ne pozabimo niti, da je že od prve etape lastnik bele majice Pogačar.