Tour 2021: po dveh trilerjih … grozljivka

Ob napovedovanju zmagovalcev vemo, da se lahko v kolesarstvu vse spremeni v delčku sekunde. Ampak o tem ne razmišljamo, tako kot ne razmišljajo o tem potencialni zmagovalci. Če bi, bi se jim zmešalo. Vsi pa vedo, da je prvi teden Toura hektičen, tako rekoč smrtno nevaren. »Preživeti moramo prvi teden,« to je mantra vseh.

Bolj ko si želijo biti na varnem, nevarneje je

Potem se prvi teden dogaja in vedno znova vsi bijejo plat zvona ter krivijo drug drugega. Ampak na cesti je več kot 180 kolesarjev in ne dosti manj interesov. Seveda so ponekod ceste preozke, preveč zavite, preveč opremljene z ležečimi policaji, robniki in otoki, podlaga je preslaba, ampak ves čas se dogaja tudi paradoks: bolj ko si želijo kolesarji ostati varni, bolj nevarno je vse skupaj. Obenem že vsaj petnajst let poslušamo izjave starejših kolesarjev, da v pelotonu ni več spoštovanja, kot je bilo nekoč. To danes razlagajo tisti, ki so bili pred desetimi leti mladi.

Kar se je dogajalo v tretji etapi, je grozno, ampak na koncu je vendarle res, da se dogajajo nesreče tudi na širokih in ravnih cestah. Dovolj je ležeči policaj, ki ga je v zelo sproščeni fazi dirke spregledal Geraint Thomas (Ineos Grenadiers). Že drugič letos je očitno slabo držal krmilo. Kljub izpahu je čudežno nadaljeval, a ob padcu je žal izločil Roberta Gesinka (Jumbo-Visma), enega ključnih Rogličevih pomočnikov, ki se je v prvi etapi še uspel izogniti nesrečnemu plakatu.

Zakon močnejšega krdela

Najboljše ekipe se držijo tesno skupaj in v ospredju. V zaključku je včeraj s strnjeno vrsto odlično dirkal Ineos Grenadiers. Spredaj so bile še nekatere ekipe s šprinterji, precej izgubljeno pa je deloval Tadej Pogačar (UAE Emirates), ki je sam popravljal pozicije, in v trenutku nesrečnega padca žal tudi Primož Roglič (Jumbo-Visma).

Kaj se je dogajalo med njim in Sonnyjem Colbrellijem (Bahrain Victorious), ne bomo točno vedeli nikoli, a kriviti Italijana za nič manj kot bodiček, je preveč. Sta se zapletla s krmili? To se zdi logična razlaga, glede na to, da je Rogliča katapultiralo v zrak in da je v danem trenutku Colbrelli reagiral, kot reagirajo Italijani. Vendar to niti ni pomembno. Take stvari se v skupini dogajajo, počasni posnetki pa včasih skrijejo več, kot pokažejo. Se spomnite zapleta med Markom Cavendishom in Petrom Saganom v četrti etapi Toura leta 2017? Večina je bila prepričana, da je Sagan s komolcem sklatil Cava, pa se je na koncu izkazalo, da se ga ni niti dotaknil.

Sprašujem se, zakaj je Roglič domnevno – po Colbrellijevih besedah – popravljal položaj sam. No, zakaj je bil sploh sam, če vemo, da ima pri vožnji v skupini težave. Delom zato, ker Jumbo-Visma trpi posledice padcev. Sepp Kuss je bil udeležen v nesreči malo preden je padel Roglič. Roberta Gesinka ni bilo več. Potolčenima Mikeu Teunissenu in Tonyju Martinu, ki bi morala v takih zaključkih držati Rogliča v ospredju, ne moremo zameriti, da težko opravljata svoji nalogi. Steven Kruijswijk tako ali tako skoraj nikoli ni bil v pomoč, Jonas Vingegaard pa je majhen fant, ki bo garal za Rogliča v gorah.

Ne vem pa kaj je počel sam v ospredju Wout van Aert, ki se je sicer kot pomočnik odlično izkazal v prvi etapi. Očitno je imel proste roke za šprint. Že v redu, če gre vse po planu. Vendar Jumbo-Vismi ne gre vse po planu. Včeraj je šlo vse narobe. Wout van Aert pa po svoje. Do 15. mesta v etapi, druge točke v točkovni razvrstitvi, res pa tudi do lepe možnosti, da po kronometru v 5. etapi obleče rumeno majico namesto Rogliča.

Lahko se razburjamo zaradi cest in Sonnyja Colbrellija, ampak Rogliča ekipa, deloma iz opravičljivih razlogov, ni držala tam, kjer bi ga morala. Tam, kjer je Ineos Grenadiers držal Richarda Carapaza, ki ima na lepem precej boljše možnosti za zmago na Touru. Jasno: ne morejo biti vsi v ospredju na ozkih cestah. Tam so lahko samo najmočnejši.

Ko se šport spremeni v klanje

Nisem gledal cele etape, a sem se vsaj štirikrat zbal, da bom doživel srčni infarkt. Matej Mohorič (Bahrain Victorious) mi je v kratkem dopisovanju odgovoril, da je bil sam na tem 17-krat. Ovinek štiri kilometre pred ciljem je bil Mohorič, kje drugje kot na prvi poziciji, ko so v še enem padcu izgubili Jacka Haiga – Avstralec, ki je dirkal v prvih dveh etapah odlično, je dirko končal z zlomom ključnice in pretresom možganov.

Tadej Pogačar je tam obtičal v gneči, a je na bojnem polju, kot ga je opisal, ostal na nogah, preskočil in deloma povozil kolesarja Qhubeka-NextHasha ter v tretji skupini prišel v cilj skupaj z moštvenimi kolegi Mikkelom Bjergom, Vegardom Stakejem Laengenom in Davidejem Formolom.

Seveda si ne želimo scenarija, po katerem zmaga tisti, ki sploh preživi. Težko je bilo gledati. Mlajši od 15 let bi morali to gledati v navzočnosti staršev. Mlajši od 12 let pa sploh ne.

V šprintu tudi na široki cesti ni šlo brez zapleta

Nekdo je tudi zmagal in to je bil Tim Merlier (Alpecin-Fenix), ki je lepo izkoristil zvezdniški vlak – Mathieu van der Poel je nase in na rumeno majico pazil tako, da ga je potegnil v zaključek, Jasper Philipsen pa bi bil lahko tudi prvi šprinter ekipe, a je tokrat poskrbel za lead-out. Če bo šel Merlier na Vuelto, mu lahko uspe to, česar žal ne bo dosegel Caleb Ewan (Lotto-Soudal)- Belgijec ima zmagi na obeh letošnjih tritedenskih dirkah.

Bolj kot sam šprint je pozornost vzbudil zaplet, ki ga je po povzročil Caleb Ewan sam. Res se je Peter Sagan (Bora-Hangrohe) komolčil, pa ne smao z njim, ampak nič bolj, kot je to v šprintih običajno. Na koncu je Ewan rinil v premajhno luknjo med Saganom levo od njega in Merliera pred njim, zapel s prednjim kolesom v zadnje Merlierovo ter vzel s seboj še Sagana.

Mark Cavendish (Deceuninck-Quick Step), Arnaud Demare (Groupama-FDJ) in Michael Matthews (BikeExchange) zaradi zmede sploh niso prišli do šprinta, Colbrelli je moral odviti zaradi padca Ewana in Sagana, a Merlierju ne moremo ničesar očitati, ker so vse izpeljali prav. Žal pa je Tour izgubil enega najboljših šprinterjev in resnega kandidata za zeleno majico. Drugi resen kandidat, torej Sagan, je ostal brez točk na končnem cilju.

Karavana bo dirkala naprej

Če smo še včeraj zjutraj hvalili traso in predlogo scenarija, je zdaj vse drugače, dirka pa se zapleta zaradi neprijetnih dogodkov. Primož Roglič je to noč spal slabo, ampak upajmo, da bo današnja etapa mirnejša. Bojim se, da v sredo na kronometru ne bo mogel biti stoodstoten, čeprav bo dal od sebe svojih 110 odstotkov, kot vedno pravi. Ampak, če je kdo vajen dirkati v bolečinah, je to on. Upam, da bodo pri Jumbo-Vismi strnili vrste in začeli delati za eno stvar.

Je rešitev premik točke nevtralizacije na osem kilometrov pred ciljem? Morda, ampak po mojem bi s tem noro dirko samo premaknili tistih pet kilometrov nazaj. Bi morali zaključke trasirati drugače, bolj varno, po avtocestah? Morda, ampak če včeraj po nekakšni sreči ne bi bilo padcev, se ne bi zgražali: slavili bi gladiatorje, ki neustrašno nosijo kožo naprodaj.

Danes se napoveduje stavka s počasno vožnjo. Glede na to, da naj bi kolesarji včeraj že pred dirko opozarjali na nevaren zaključek, a jim komisarji niso prisluhnili, bi bilo bolj smiselno, če bi stavkali včeraj. V zaključku. In s sprintom v zadnjih treh kilometrih. Lani je Tony Martin v prvi etapi Toura kot Jezus Kristus sam nevtraliziral etapo. Seveda pa je to nemogoče. Interesov je preveč. In veliko je tistih, ki si želijo zmagati.

Najhuje je, da bomo čez tri tedne na vse to že skoraj pozabili.