SP 2021 v Flandriji: favoriti v kronometru

Možnosti najboljših je težko oziroma praktično nemogoče oceniti od ena do pet. Stefan Küng, Filippo Ganna in Remco Evenepoel so bili na odru za zmagovalce na evropskem prvenstvu, a razlike med njimi niso bile gromozanske, blizu pa je bil še Stefan Bissegger. Tudi trasa v Trentu je bila ravninska, a pol krajša. Na svetovnem prvenstvu bodo najboljši dirkali okoli 50 minut ali kakšno več.

Kdo manjka?

Verjeli ali ne: prva trojica z olimpijskih iger, ki bo naslednje leto dirkala skupaj v Jumbo-Vismi, ne bo dirkala. Primož Roglič je utrujen po Vuelti in povsem raven kronometer pa mu ne ustreza. Tom Dumoulin je kar dobro je dirkal po Beneluksu, potem pa ga je med treningom zbil avto in bo dirko gledal z zlomljeno koščico v zapestju. Rohan Dennis pa je pred selitvijo k Jumbo-Vismi mirno zaključil sezono, očitno v prepričanju, da ne more zmagat še tretjič na svetovnem prvenstvu. Avstralija tako sploh nima predstavnika na štartni listi.

Filippo Ganna (Italija) *****

Po lanski gladki zmagi na svetovnem prvenstvu v Imoli in štirih zmagah na Giru, od tega treh v vožnji na čas, smo se spraševali, če ga sploh lahko kdo premaga. A letos je doživel kar nekaj porazov. Začel je zanesljivo z dvema zmagama, že na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja pa sta ga v kronometru premagala van Aert in Küng. Slab je bil tudi v kronometru na Dirki po Švici, potem pa le zablestel z dvema zmagama na Giru v prvi in zadnji etapi.

V drugem delu sezone je bil razočaran nad petim mestom na olimpijskih igrah, a proga ni bila idealna za njegovo postavo. Zato pa je z izjemnim finišem pripeljal Italiji zmago v ekipnem zasledovanju. Na evropskem prvenstvu ga je na domačem terenu sicer premagal Küng, toda aktualni svetovni prvak zaradi tega samo še bolj motiviran prihaja na svetovno prvenstvo. Odpovedal se je celo cestni dirki.

Stefan Küng (Švica) *****

Kljub dvema zmagama v vožnjah na čas na Dirki po Valenciji in Dirki po Švici se je letos zdelo, da mu ne gre nič od nog. Posebej boleč je bil poraz v peti etapi na Dirki po Franciji, kjer je bil stoodstotno prepričan, da bo zmagal, a ga je na koncu premagal več kot 15 kilogramov lažji Tadej Pogačar. Na Touru je Küng garal iz dneva v dan in v drugem kronometru ni bil niti blizu van Aertu.

Na olimpijskih igrah je zgrešil bronasto medaljo za nekaj stotink, je pa premagal vse, ki bodo na štartu v Flandriji. Predzadnjo vožnjo na čas je odpeljal na Dirki po Beneluksu, kjer je na kratkem, komaj 12-minutnem, povsem ravninskem kronometru ostal na tretjem mestu. V Flandrijo prihaja naravnost z evropskega prvenstva, kjer je zmagal že drugo leto zapored, medtem ko ima z lanskega svetovnega prvenstva bronasto medaljo.

Wout van Aert (Belgija) *****

Mož, ki zmore vse, je bil že lani pod pritiskom dveh zlatih medalj na istem svetovnem prvenstvu, kar ni med moškimi posamezniki uspelo še nikomur. Letos ne bo nič drugače: WVA lahko zmaga dvakrat in če mu uspe v Flandriji, se bo ljudem zmešalo. Lani je bil dvakrat drugi, kljub temu, da je prišel v Imolo neposredno s Toura in kot Rogličev pomočnik precej bolj utrujen od tekmecev.

Letos so bile priprave na svetovno prvenstvo precej bolj idealne. Dirko po Franciji je zaključil z dvema zmagama, tudi kronometrsko v 20. etapi. Olimpijska vožnja na čas mu je šla slabše od pričakovanj, zaključil je šele na šestem mestu, a na cestni dirki je nekaj dni prej za srebrno medaljo energijo izstreljeval v rafalih.

Potem je imel mesec dni časa za priprave na višini in na Dirko po Veliki Britaniji je prišel zastrašujoče močan. V ekipnem kronometru Jumbo-Visma ni blestela, a nastopili so z možem manj kot Ineos Grenadiers in Deceuninck-Quick Step. Toda van Aert je v osmih dneh zmagal štirikrat. Njegova kronometrska forma je sicer neznanka, ampak če lahko orjak, kakršen je, premaga na strmem klancu Juliana Alaphilippa, se ga morajo bati tudi specialisti za kronometer.

Bo kos pritisku? Wout van Aert dirka pod pritiskom in med množicami glasnih Flamcev že vse svoje življenje.

Remco Evenepoel (Belgija) ****

Potem, ko se je po hudem padcu na lanski Dirki po Lombardiji okrevanje precej zavleklo, ni šlo mladeniču na Giru sprva nič od rok. Toda maja je dirkal šele prvič po lanskem avgustu in se vseeno dobršen del dirke držal v ospredju. Na državnem prvenstvu ga je v odsotnosti van Aerta premagal v kronometru Yves Lampaert, potem pa se mu je spet odprlo. Na Dirki po Belgiji je moštvenemu kolegu v vožnji na čas vrnil milo za drago, zmagal generalno in prišel motiviran na olimpijske igre. Na progi, ki bi mu morala ustrezati, je bil šele deveti. A odtlej je zmagal kar petkrat, imel nekaj smole na Dirki po Beneluksu, na evropskem prvenstvu pa je bil tretji v kronometru in drugi na cestni dirki.

Želel pa si je še več. Samozavesten je kot levji kralj, bržkone pa tudi pod pritiskom javnosti, ki ob njegovem imenu že od mladinskih let ves čas omenja Eddyja Merckxa. Želi si nič manj kot zmage in če mu uspe na tako hitrem kronometru kot bo flandrijski, bo to mala senzacija. Od fantov s petimi zvezdricami ob imenu je dvajset centimetrov nižji in dvajset ali celo več kilogramov lažji. Je pa aerodinamičen, med vožnjo le redko pogleda naprej, pa še zagrizen. Navsezadnje je bil leta 2019 v svoji prvi profesionalni sezoni pri komaj 19 letih drugi. Kar 45 sekund pred Ganno.

Stefan Bissegger (Švica) ***

Drugi na lanskem evropskem prvenstvu med mlajšimi člani je začel zmagovat že v prvi polni sezoni med profesionalci. Že v kronometru na UAE Touru je zaostal samo za Ganno, potem pa zmagal na kronometru na Pariz–Nici, drugi je bil v kronometru na Dirki po Romandiji in po Švici. Zmagal je tudi v vožnji na čas na Dirki po Beneluksu ter na evropskem prvenstvu zgrešil medaljo na četrtem mestu za pičlih osem sekund.

Kasper Asgreen (Danska) ***

Zmagovalec E3 Saxo Bank Classic in Dirke po Flandriji prihaja kot eden od favoritov tudi na cestno dirko, a to lahko pomeni le eno: da je lahko močan tudi v kronometru. V vožnjah na čas je bil aktualni danski prvak vedno pri vrhu. Zmagal je na Dirki po Algarveju, v 20. etapi na Touru pa je zaostal le za van Aertom. Na evropskem prvenstvu je bil sedmi.

Edoardo Affini (Italija) ***

Po prestopu v Jumbo-Vismo je naredil Italijan letos velik korak naprej, ni pa mu še uspelo zmagati. Celo na italijanskem državnem prvenstvu, kjer je bil Ganna presenetljivo šele četrti, je na drugem mestu zaostal za Matteom Sobrerom. Na Dirki po Italiji mu je samo (v narekovajih) deset sekund zmanjkalo do rožnate majice v prvi etapi, kjer je bil drugi. Glavna ovira je mogoče sama razdalja. Ne vemo namreč, kako se letos znajde na dolgih kronometrih. Na evropskem prvenstvu je bil šesti.

Tadej Pogačar (Slovenija) **

Če lahko premaga Künga, lahko na dober dan premaga vse. A kronometer v Flandriji je dolg, Pogačar je drobižek v primerjavi z ostalimi in njegova forma je očitno daleč od tiste na Touru. Na evropskem prvenstvu je bil slab, kar je bilo najbolj očitno, ko ga je Ganna prehitel, kot bi bil na mopedu. Težave je Pogačarju povzročala tudi glava, potem ko je izgubil radijsko povezavo s spremljevalnim avtom. A na to svetovno prvenstvo prihaja sproščen (kdaj pa on ni sproščen) in če smo že preveč pesimistični zaradi njegovih karakteristik, mora biti vedno med favoriti že zato, ker mu je ime Tadej Pogačar.

Jan Tratnik (Slovenija) *

Moštveni igralec, ki bi si ga želeli imeti ob sebi vsi, je stalni udeleženec svetovnih prvenstev v vožnji na čas že od leta 2017, ko je v Bergnu presenetil z desetim mestom. Odtlej se je domov vsako leto vrnil razočaran, njegove uvrstitve pa so bile res daleč od siceršnjih sposobnosti. Razen na državnem prvenstvu v kronometru letos še ni zmagal, a se je večkrat sukal med prvimi na dirkah. Na Vuelti je bil v uvodnem kratkem kronometru tretji.

Dirkanje na Vuelti ni idealna priprava za svetovno prvenstvu v kronometru. Zaradi nje je navsezadnje izpustil evropsko prvenstvo. A do zdaj bi se moral že spočiti. Že vse leto s svojim dirkanjem dokazuje, da je verjetno močnejši, kot je bil kadarkoli. Vprašanje pa je kako se bodo noge vrtele pri hitrostih krepko nad 50 km/h. 

Častne omembe

Po eno zvezdico si zaslužijo še vsaj štirje.

Remi Cavagna (Francija) je nazadnje v kronometru zmagal na Dirki po Poljski, spomnimo pa se tudi drugega mesta v zadnji etapi Dirke po Italiji, ko je pred koncem spregledal zavoj in se zaletel v ograde. Želimo mu, da pokaže več od devetega mesta na evropskem prvenstvu.

Max Walscheid (Nemčija) je s 199 centimetri in 90 kilogrami orjak med orjaki, ki naj bi bil predvsem šprinter, a letos dirka odlično v kronometrih in se redno uvršča v prvo deseterico. Na evropskem prvenstvu je bil peti

Joao Almeida (Portugalska) prihaja v Flandrijo naravnost z Dirke po Luksemburgu, ki se končuje danes, v petkovem kronometru pa je bil drugi. Na evropskem prvenstvu je nekoliko razočaral na desetem mestu.

Mikkel Bjerg (Danska) je nazadnje odlično dirkal v kronometru na Poljskem, kjer je bil četrti, na evropskem prvenstvu pa je nastopil precej porazno in dosegel šele 21. mesto. Kar ni bilo dosti bolje kot na kronometru v drugi etapi Dirke po Beneluksu.