Sol: ne zasolite si življenja

Sol se že tisočletja uporablja za aromatiziranje in konzerviranje. V preteklosti je bila sol zelo cenjena dobrina, pomenila je bogastvo in moč. Spomnimo se pripovedi o Martinu Krpanu. Kako cenjena je bila sol, pove tudi podatek, da so legionarji Rimskega imperija prejemali del svoje plače – imenovane salarium – v obliki soli. Od tod izvirajo francoska beseda »salaire«, italijanska »salario« in angleška »salary«, kar pomeni plača. Danes pa je sol ena najcenejših dobrin. Kilogram soli dobimo v trgovini že za 30 centov ali celo manj.

Kaj je sol in zakaj jo potrebujemo?

Sol ali natrijev klorid sestavlja 40 odstotkov natrija in 60 odstotkov klorida. Z drugimi besedami, 2,5 grama soli vsebujeta 1 gram natrija in 1,5 grama klorida.

Natrij in klorid sta bistvenega pomena za številne telesne funkcije. Pomagata uravnavati krvni tlak, nadzorujeta ravnovesje tekočin, vzdržujeta prave pogoje za delovanje mišic in živcev ter omogočata absorpcijo in prenos hranil skozi celične membrane. Klor se uporablja tudi za proizvodnjo želodčne kisline (klorovodikova kislina, HCl), ki nam pomaga pri prebavi hrane.

A kljub nepogrešljivosti natrija in klorida je prekomerno uživanje kuhinjske soli oziroma natrija velik globalni zdravstveni problem. Prekomeren vnos natrija povzroča tveganje za nastanek kroničnih bolezni srca in ožilja.

Večina ima odločno preslano življenje

Natrij in klor se iz telesa sproščata preko urina in znoja, zato lahko močno znojenje med vadbo nekoliko poveča potrebe po soli. Koliko soli izgubimo preko znoja je zelo težko določiti, saj je to odvisno od mnogih dejavnikov. Izgube se gibljejo od manj kot 200 miligramov do krepko čez 2300 miligramov natrija na liter znoja. Še najbolj enoten podatek številnih študij je, da povprečni športnik izgubi 950 miligramov natrija na liter znoja. Če izberemo najbolj preprosto pot in se po informacijo odpravimo na Wikipedijo, vidimo, da znoj sestoji iz 99 odstotkov vode in 1 odstotka soli.

Večina uživa precej več soli kot je priporočeno, zato tudi po naporu običajno ni treba ob kosilu izprazniti polovice solnice.

Odrasel človek potrebuje dnevno le 1,4 grama soli (500 miligramov natrija). Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije je za odrasle varen vnos do 5 gramov kuhinjske soli dnevno. Slovenci nismo niti blizu tem priporočilom. Po raziskavah namreč zaužijemo povprečno kar 12,4 gramov soli dnevno.

Sol v živilih

Paštete, salame, siri, omake, kosila odpri in pojej ter druga predelana živila so glavni krivec za prekomeren vnos soli v prehrani. V zahodnem svetu koraj tri četrtine (dobrih 70 %) natrija namreč vnesemo prav s predelanimi živili. 14 odstotkov natrija je prisotnega v živilih naravno, dobrih 5 odstotkov ga dobimo iz soli, ki jo dodajamo hrani med pripravo. Le slabih 5 odstotkov natrija pa zaužijemo z dosoljevanjem hrane za mizo. Voda iz pipe, prehranski dodatki in antacidi (zdravila za zniževanje kisline) prispevajo le pol odstotka skupnega vnosa natrija.

Kako je s himalajsko soljo?

Bi morali uživati manj soli?

V Evropi in po svetu zaužijemo preveč soli, kar vpliva tudi na razširjenost visokega krvnega tlaka in bolezni srca. Zato številne kampanje za zmanjšanje uporabe soli ciljajo na posameznike in prehrambeno industrijo. Saj poznate podatek, da z dvema rezinoma salame ali kosom pice pokrijemo vse dnevne potrebe po soli?

V Sloveniji je ena od takih kampanj zmanjševanje vsebnosti soli v kruhu. To se izvaja postopoma. Vsakih nekaj mesecev so tako proizvajalci zavezani nekoliko znižati vsebnost soli v kruhu. S tem pristopom se postopoma navajamo na manj slan kruh, ne da bi to sploh zaznali. Končna ciljna vrednost naj bi bila 1 gram soli na 100 gramov kruha. Res pa nekateri trgovci ponujajo kruh z manj soli, a je precej nepriljubljen, ker preprosto ne tekne.

Slovenci si življenje najbolj zasolimo s krušnimi izdelki. S kruhom in krušnim pecivom zaužijemo povprečno 1,7 grama soli na dan. Sto gramov kruha v povprečju vsebuje od 1,4 do 1,8 grama soli, a običajno h kosu kruha sodijo mesni izdelki, na primer salame, pršut in hrenovke, s katerimi zaužijemo kar 24 odstotkov dnevne količine soli, ter siri, ki so prav tako bogat vir soli.

Jodiranje soli

Kaj lahko naredimo sami?

Odgovor bi bil lahko preprost: solite manj oziroma sploh ne. Deloma to drži, a s tem pripomoremo le malo, glede na to, da večino soli zaužijemo s predelano in zunaj doma pripravljeno hrano.

6 nasvetov za zmanjšanje vnosa soli:

1. Vedno preverimo vsebnost soli na embalaži in po možnosti izberite tisto, ki vsebuje manj soli. S soljo je lahko namreč bogata tudi hrana, ki nima slanega okusa, na primer žitarice za zajtrk ali kruh.

2. Za aromatiziranje namesto soli uporabimo začimbe in zelišča.

3. Kupujmo čim manj predelanih živil. Kar je le mogoče, pripravimo sami.

4. V velikem loku se izogibamo juham iz vrečk, jušnim kockam, slanim začimbam in podobnim koncentratom.

5. Kako je z mesnimi izdelki in siri, že vemo.

6. Pazljivi bodimo pri nakupu oreščkov in semen, ki naj bodo seveda nesoljena.