Roglič v Vareseju drugič zaporedoma

Esteti niso spregledali da je Primož Roglič v soboto pred ciljem na San Luci veseljačil z odpetim dresom. Glede na njegovo izjavo, da ni imel najboljšega dne, morda niti ni pričakoval, da bo res prvi. V Vareseju pa je zadrgo zapel 1,7 kilometra pred ciljem in se spet poigral s preživelimi tekmeci.

Odločilna poteza že 40 kilometrov pred ciljem

Ne glede na očitno dejstvo, da ima Primož Roglič trenutno prestavo več od ostalih, ne smemo spregledati, da bi se lahko obrnilo tudi drugače. To je v izjavi priznal tudi Roglič: »Z razpletom in zmago sem spet zadovoljen. Ekipa je odlično opravila delo in zame nadzirala potek dirke od samega začetka. Na koncu pa sem imel srečo, da so fantje v ubežni skupini zgrešili pravo pot.«

Jumbo Visma je res dobro opravljala svoje delo. A ob skoku Davida Gauduja (Groupama FDJ) slabih 40 kilometrov pred koncem so se z verige spustili Alejandro Valverde (Movistar), Vincenzo Nibali, ki je imel ob sebi iz Bahrain Meride še Dylana Teunsa, Dan Martin in Diego Ulissi (UAE Team Emirates), Wilco Kelderman (Sunweb), Davide Formolo (Bora-Hansgrohe), Luis Leon Sanchez (Astana), Eddie Dunbar (Ineos), Michael Woods (EF Education First), Mathias Frank (A2GR La Mondiale), Rudy Mollard (Groupama FDJ) in George Bennet (Jumbo Visma), ki, razumljivo, ni sodeloval v ospredju.

Sanchez je iz ubežne skupine skočil 22 kilometrov pred ciljem. Tako ni zgrešil poti v krožišču 13 kilometrov pred ciljem, kjer so za motoristom s snemalcem narobe zavili vsi ostali ubežniki in takoj zapravili 40 sekund prednosti pred skupino z Rogličem. Glede na to, da so vodilni Sancheza komaj ujeli v zadnjih 700 metrih, lahko zaključimo, da bi ob boljši označitvi proge najboljši ubežniki prišli v cilj pred Rogličem.

Tudi zato, ker je Jumbo Visma v lovu za ubežniki ostala med redkimi zainteresiranimi za lov. Tudi zaradi tega je na koncu Roglič ostal sam, njegova usoda pa je bila v zadnjih kilometrih predvsem v rokah ekipe Ineos.

Rogla express

A v neposrednem obračunu preživelih se je Roglič spet poigral. Ko si je zapenjal dres, je bil še precej v ozadju skupine. Ko je v zadnjem krožišču potegnil Gianni Moscon (Ineos) sta mu lahko sledila le Jakob Fuglsang (Astana) in Pierre Latour (AG2R La Mondiale), ki sta bila v tistem trenutku v ospredju. Roglič je bil šele na šesti ali sedmi poziciji, a je napad pokril s tako lahkoto, da bi se lahko mimo trojice – medtem so že prehiteli Sancheza – odpeljal, ne da bi prej nekaj trenutkov čakal v zavetrju.

To je bil prikaz popolne premoči. Ko je petsto metrov pred ciljem tekmecem zabil zadnji žebelj v krsto, je italijanski komentator na Eurosportu izjavil: »Ciao, arrivederci!«

Roglič je zmagal, a tekmeci so napeli mišice

Nekateri ljubitelji kolesarstva so se na družabnih omrežjih hahljali zaradi smole Vincenza Nibalija, a bolj natančni spremljevalci kolesarskih dirk so mogli opaziti še marsikaj drugega. Potem, ko je na San Luci samo nemočno sklonil glavo, je Morski pes iz Messine v okolici Vareseja spet pokazal zobe pred dirko, kjer je v zadnjih treh nastopih dvakrat zmagal in bil lani drugi.

Dan Martin je letos še brez zmage, a ne pozabimo, da je leta 2014 zmagal v Lombardiji in leta 2013 na Liege–Bastogne–Liege. Prekanjeni Diego Ullisi se lahko pohvali z enajstimi zmagami na enodnevnih dirkah. Michael Woods (EF Education First) je za Rogličem najbolje potegnil na San Luco. Sanchez je sicer v jeseni kariere, a je dvakrat – leta 2010 in 2012 – zmagal na Klasiki San Sebastian.

Če ima Roglič energijo za uro daljšo dirko, bodo morali tekmeci v Lombardiji napadati že daleč pred ciljem v upanju, da se jim to ne bo maščevalo. A težko se ga bodo otresli. Sproščen in samozavesten je kot še nikoli. V šali bi lahko rekli, da se Julianu Alaphillipeu (Deceuninck Quickstep), ki je nastop že odpovedal, in Alejandru Valverdeju, ki še cinca, tako ali tako ne splača v Lombardijo. Trditev, da se Rogliča bojita, bi bila nespoštljiva, a motivacija je v tako težkem športu predpogoj že za preživetje, kaj šele za zmago.