Remco Evenepoel bo hujšal

Po dveh dirkah druge kategorije ima mladi Belgijec na računu tri etapne zmage in dve rumeni majici, a šef Deceuninck-Quick Stepa Patrick Lefevere meni, da mora shujšati še za dva kilograma.

Deceuninck-Quick Step/Sigfrid Eggers

Evenepoel pri višini 171 centimetrov uradno tehta 61 kilogramov in ga je resnici na ljubo na pogled skupaj več kot specialistov za tritedenske dirke, ki se jim bo letos po robu postavil na Dirki po Italiji. Na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, ki se začne že čez dobrih štirinajst dni, si želi shujšati za kilogram, še enega pa želi izgubiti do Gira, ki se začne 9. maja.

Lefevere: Remco je predebel

Dvajsetletnik si ne bi mogel želeti boljšega začetka sezone. Na dirki San Juan v Argentini je rumeno majico oblekel na kronometru in jo zadržal do konca, še bolj impresivna pa je bila njegova pot do rumene majice na Dirki po Algarveju. V drugi etapi je rumeno majico oblekel z napadom tik pred ciljem na Alto de Foia in skupno zmago potrdil v zaključnem kronometru.

Premagal je tudi svetovnega prvaka Rohana Dennisa in za belgijski Wielerfliets izjavil, da še ni v najboljši kondiciji: »Naučil sem se, da ne smem prehitro doseči vrhunca forme.« Da bo shujšal, je obljubil tudi Patricku Lefevereju, ki je bil lani konec marca do mladeniča precej nepopustljiv. »Nekaj vam povem, Remco je predebel,« je v kolesarskem slogu povedal za belgijski portal Humo in takrat ocenil, da mora shujšati za štiri kilograme.

Hujšanje kot del kolesarskega posla?

Nobena skrivnost ni, da profesionalni kolesarji pogosto stradajo. To je pred kratkim razkril tudi Chris Froome, ki je omenil, da med okrevanjem po poškodbah prvič po dolgih letih ni trpel lakote, kot se mu to dogaja v dneh, ko trenira po šest ur dnevno in strada dan in noč. Januarja se je o hujšanju razgovoril tudi Rohan Dennis, ki je pri višini 182 centimetrov lani s teže od 70 do 71 kilogramov shujšal na komaj 68 kilogramov. Ob tem je priznal, da se je v preteklosti soočal tudi z nevarnostjo prehranskih motenj, o čemer se je Jani Brajkovič na svojem blogu razpisal avgusta lani.

Slovenski ljubitelji kolesarstva pa dobro poznamo tudi zgodbo Jana Tratnika, ki je leta 2011, star le dvajset let, kot veliki up za prihodnost podpisal profesionalno pogodbo prav z ekipo Patricka Lefevereja. V intervjuju za revijo Bicikel je leta 2016 razkril ozadje težav, zaradi katerih se je njegov preboj med najboljše zavlekel za več let.

Čeprav je bil že zelo vitek, je tedanji zdravnik ekipe želel, da shujša. »Na vsaki dirki me je bilo strah, saj smo se tam tehtali. Zdravnik je bil vedno z mano. Kaj bi se zgodilo, če bi na dirko prišel s petimi kilogrami več? Bi bil oštet? Bi mislili, da nisem resen?« Jedel je samo zajtrk, po treningu pa čakal do večerje, ko je zaužil samo solato. Zbolel je in po prvi polovici sezone je imel tako slabo krvno sliko, da si je opomogel šele po dveh mesecih. Kasneje je moral poiskati celo pomoč psihologa, vrnil se je na kontinentalno raven dirkanja, njegove težave pa so se vlekle še do leta 2014.

Kakorkoli, v ekipi Quick Step so Tratnikovega zdravnika ob koncu sezone odpustili. Upajmo, da so se iz Tratnikove izkušnje tudi kaj naučili in da z Evenepoelom postopajo po pameti. Fant je star šele dvajset let in ima pred seboj še petnajst let dolgo kariero.

Komentarji

timpodlogar
25. 2. 2020 19:58:12

Eni res nimajo občutka... Res ne razumem, kako imajo lahko profesionalne ekipe še vedno takšne diletante v podporni ekipi.

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.