Pred SP v ciklokrosu 2021

Svetovno prvenstvo v letoviškem belgijskem mestecu Oostende bo prizorišče največjega spopada od lanske Dirke po Flandriji, napet spopad pa se obeta tudi v ženski konkurenci, kjer je vrh vendarle nekoliko širši. Ogled je žal možen samo na Eurosport Playerju ali GCN Race Passu (in bržkone tudi na kakem obskurnem streamu).

Svetovno prvenstvo v Belgiji … brez gledalcev

Zaradi koronavirusa dirke odpadajo druga za drugo ali so prestavljene na kasnejši termin, a ne ciklokros v Belgiji! Že sredi januarja je sicer udarila skoraj pričakovana novica, da bodo za svetovno prvenstvo prikrajšani tisti, ki dirke krvavo potrebujejo: mladinke in mladinci. A na koncu šport rešuje denar, tega pa prinašajo elitne dirke. Za razliko od cestnega prvenstva, kjer so ostali na suhem tudi v kategoriji U23, pa bodo v ciklokrosu dirkale tudi mlajše članice in člani.

Tik pred zdajci je bila dirka sicer ogrožena, saj so prav v belgijskem Oostendeju pred kratkim odkrili južnoafriški sev zavratnega SARS-CoV-2. A vendarle je prevladala trezna presoja. V kolesarskem svetu mehurčki dejansko delujejo in to je celo ena redkih – hm, gospodarskih? – panog, ki prav zato funkcionira kolikor toliko uspešno. Prizorišča na dirkah za ciklokros so majhna in lažje obvladljiva kot to velja za cestne dirke, res pa proga v Oostendeju speljana tako rekoč sredi mesta s 70 tisoč prebivalci in ne v kaki gramozni jami, kot je pogosto na belgijskih tleh. Kakorkoli, policija obljublja, da bo uspešno preprečila dostop, kar jim uspeva že vse leto, tako da bomo namesto skandiranja spet lahko poslušali preskakovanje verige – malo manj pa cvilež zavor, saj se na progi tako rekoč ne zavira.

V Oostendeju šele drugič

Prizorišče nima tradicije, kot bližnji Koksijde, kjer se že od leta 1996 dirka za svetovni pokal. V Oostendeju je bilo belgijsko državno prvenstvo leta 2017. Zmagala sta Wout van Aert, to je bil njegov drugi zaporedni od zdaj že štirih naslovov, in Sanne Cant, ki je na državnih prvenstvih nepremagana že od leta 2010.

Proge za svetovni pokal in svetovna prvenstva so običajno tehnično manj zahtevne kot nekatere belgijske dirke, kjer bi se še najbolje znašli z gorskimi kolesi. Toda krog v Oostendeju ima zanimive specifike, o katerih največ pove posnetek državnega prvenstva leta 2017.

Parcours

Štartu na hipodromu sledi odsek na plaži, drugi del proge poteka po travnatih površinah okoli hipodroma, med obema prizoriščema pa se kolesarji selijo čez mogočen, 135 metrov dolg in 8 metrov visok most, na katerega se vzpenjajo in spuščajo po 21-odstotni klančini.

Štart je na široki peščeni progi hipodroma, s katerega zavijejo na krajši travnat odsek, kjer bodo zapreke. Sledi de brug, torej most, ki ima dve pasti: najprej strm vzpon in potem prav tako strm spust, po katerem se z visoko hitrostjo prileti na mivkasto plažo. To je recept za padce, a začetni mivkasti del so organizatorji letos utrdili in tudi nekaj deset metrov do morja po globlji mivki bo za najboljše mala malica.

Po bolj utrjenem terenu ob morju se preselijo spet v globoko mivko in sledi daljši tekaški odsek. A s plaže naj bi se vzpeli nekoliko više, na tlakovano promenado, in se z nje spet spustili na plažo, tako da bo teka očitno manj kot leta 2017.

Drugemu odseku po plaži sledi vzpon čez isti most, nazaj na hipodrom, kjer preostanek kroga poteka po bolj ali manj travnati podlagi. Proga je tam speljana klasično, z ostrimi zavoji in strmimi grbinami, a brez težavnejših delov ter z mostičem s stopnicami.

Vreme

V suhih razmerah je krog hiter, leta 2017 so ga vozili manj kot sedem minut. Letos se obetajo slabše razmere. Že v noči na jutri bo obilno deževalo, nekaj dežja bo potem tudi čez dan. V soboto bo sredi dne, torej v času dirk, pihal severovzhodnik (6 m/s, s sunki do 13 m/s) ob dnevnih temperaturah okoli 5 stopinj Celzija. V nedeljo pa bo sončno, pihal bo zahodnik (5 m/s) pri temperaturi okoli 2 stopinji Celzija.

Ne glede na to dež pred dirko verjetno ne bo pretirano omehčal travnate podlage, vsak dan pa bosta le dve tekmi z relativno malo udeleženci. Veter bo pihal v nedeljo s kopnega in progo sušil, v noči na nedeljo pa bo zmrzovalo, kar bo teren tudi nekoliko učvrstilo. Drugače je z dežjem, ko govorimo o mivki. Blj ko bo deževalo, bolj bo čvrsta in od tega bo odvisno, kako daleč proti morju bodo morali, da bodo našli vozen in hiter teren. 

Ceylin del Carmen Alvarado gre po drugi naslov

Ceylin del Carmen Alvarado je letos dobila dostojno tekmico v Lucindi Brand, ki je bila v dvajsetih medsebojnih obračunih dvanajstkrat hitrejša. A po novem letu je Brandovi forma očitno nekoliko padla, Alvarado pa je prejšnji konec tedna pokazala zastrašujoči predstavi v belgijskem Hammeju in na dirki svetovnega pokala v Overijseju, kjer je ni zmedel niti padec. Lucinda Brand ima letos sicer kar enajst zmag, Ceylin del Carmen Alvarado pa sedem. Mlajša od obeh bo gotovo napadala že na začetku, a morala si bo pridobiti veliko prednost, saj lahko Lucinda Brand vedno računa na odličen podaljšani finiš.

Po šestmesečni prepovedi zaradi dopinga Denise Betsema lani še ni našla prave forme, letos pa dirka odlično, za pasom ima že štiri zmage, tudi na svetovnem pokalu v Hulstu v začetku januarja. Prejšnji konec tedna je bila v soboto druga in je dirkala odlično tudi v nedeljo, dokler ni padla in potem ni več prišla k sebi ter končala na petem mestu. Kakorkoli, s pogumnim dirkanjem je vedno kandidatka vsaj za stopničke.

Favoritinje iz druge vrste

Lanska svetovna podprvakinja Annemarie Worst se je poleti poškodovala na gorskokolesarski dirki in ni v taki formi kot prejšnje leto. Sezono ciklokrosa je vseeno začela dobro, na Koppenbergcrossu je celo zmagala, a je potem popustila. V Antwerpnu je bila na dirki z dolgimi odseki po mivki sredi decembra tretja, prejšnji vikend pa je dirkala slabo, bila je 7. in 11. A to je bilo po dolgem, dvajsetdnevnem obdobju brez dirk, ki bi ga utegnila izkoristiti prav za napad na medaljo. V tednu dni se lahko spremeni marsikaj, predvsem pa se lahko kolesarka, ki po skromni sezoni vse stavi na svetovno prvenstvo, zelo dobro spočije.

Sanne Cant, zmagovalka ciklokrosa v Oostendeju leta 2017, je prvo in edino resno belgijsko orožje. Ima svoje svetle trenutke, a letos le eno zmago: na državnem prvenstvu. Zmagati ji ni uspelo niti na manjših dirkah, kjer ni bilo najboljših. Med kolesarkami brez nizozemskega potnega lista se je letos najbolje izkazala Američanka Clara Honsinger, ki ji še posebej ležijo dirke svetovnega pokala: drugima mestoma v Namurju in Dendermondeju je v Overijseju dodala še tretje. Njena forma je v vzponu, menda jo je dejansko tempirala za svetovno prvenstvo, a njena težava ostaja počasen štart. Najbolje se znajde na dirkah z dolgimi vzponi, nekoliko manj sigurna pa naj bi bila na mivki. Pravi, da bo izredno zadovolna tudi z bronasto medaljo, vsekakor pa bo za Američanko na evropski turneji odlična tudi uvrstitev v peterico.

Na zadnjih dveh dirkah je z dvema tretjima mestoma eksplodirala tudi Manon Bakker, ki pa je še mlajša članica in bo v kategoriji pod 23 let v nedeljo prva favoritinja ob izvrstni Madžarki Kati Blanki Vas in Britanki Anni Kay. Vsekakor utegne biti dirka mlajših članic odličen uvod v moški spopad, ki ga čakamo že vso sezono.

Van Aert proti van der Poelu

Štartalo bo devet Belgijcev, to je skoraj petina vseh na štartni listi. In kakšna imena so to! Zmagali bi lahko Toon Aerts, Eli Iserbyt, Michael Vanthourenhout in Laurens Sweeck. Ampak, potem prideta na teren Wout van Aert in Mathieu van der Poel. Kjerkoli sta se to sezono pojavila, je zmagal eden od njiju, z izjemo Gavereja, kjer je vse razbil še tretji, ki poleti dirka na cesti: Tom Pidcock. A v resnici sta v Oostendeju favorita samo dva. Razen, če se zgodi kaj zares nepredvidenega, bo eden od njiju letos postal uspešnejši po številu naslovov svetovnega prvaka. Oba kandidirata za četrtega.

V tej sezoni sta dirkala večkrat, kot sta napovedala, in oba imata za seboj trinajst dirk. Uspešnejši je van der Poel. Zmagal je že na svoji prvi dirki dirki v Antwerpnu in lovi v Oostendeju deseto zmago v tej sezoni. Poražen je bil le štirikrat – enkrat je bil boljši Pidcock, trikrat van Aert. Ta je letos zmagal petkrat, osvojil skupni seštevek v svetovnem pokalu (kjer je MVDP enkrat manjkal), samo v Boomu pa ni bil med prvimi tremi.

Kdor bi moral staviti, bi verjetno stavil na Nizozemca, ki čedalje bolj deluje kot trn v van Aertovi peti. Ta je po zmagi v Overijseju izjavil, da je prvi favorit na svetovnem prvenstvu MVDP. Seveda je bil po eni strani predvsem vljuden, po drugi strani pa se želi otresti pritiska, kajti če v zmago ne bi verjel, bi se raje v bolj toplih krajih pripravljal na Strade Bianche.

V Overijseju mu je prav prišlo, da je imel van der Poel defekt. Toda videti je bilo, da je van Aert pošastno hiter. Van der Poel ni dobil priložnosti za resen napad. Tempo je bil silovit, vozila sta namreč svojo dirko. Res se je van der Poel po defektu vrnil v boj za zmago in van Aert je bil vidno na meji, da se zlomi – a na koncu se je zlomil van der Poel. Pridobival je predvsem na spustih, tam je pač najboljši, a ob tem je začel delati neumnosti, ki jih pri njem nismo vajeni. Mislim, da je bil van Aert dejansko močnejši. Kar pa ne pomeni, da bo močnejši tudi to nedeljo.

Belgijec je leta 2017 na tej progi tekmece razbil. Razbil jih je tudi v Dendermondeju, prvič zato, ker je očitno daleč najboljši tekač »na dolge proge«, drugič pa zato, ker je šlo za neke vrste kronometer, ko so morali konstantno razvijati moč več kot eno uro. V takih razmerah je svetovni podprvak v kronometru boljši in s tega vidika mu ustreza tudi dirka v Oostendeju. Še bolje bi mu najbrž delo, če tekaškega odseka ne bi prekinili z vožnjo po promenadi. Kakorkoli, najbolje od vsega je, da si nihče pri zdravi pameti ne bi upal staviti resnega zneska na enega od njiju.

Pidcock proti Belgiji

S taktičnim dirkanjem bi lahko belgijska reprezentanca spravila van der Poela v težave … a kaj, ko sta z van der Poelom toliko močnejša, da lahko eden in drugi vsilita tempo in vozita svojo dirko, podobno kot v Overijseju. Sweeck, Vanthourenhout, Aerts in Iserbyt, ki po poškodbi komolca še ni na pravi ravni, se bodo tako najverjetneje spopadli za tretje mesto.

Najbolj jim bosta pri tem verjetno v napoto Lars van der Haar in Corne van Kessel … in seveda Pidcock, ki bo po drugem mestu na lanskem svetovnem prvenstvu skušal presenetiti tudi oba največja, zagotovo pa računa na medaljo in bo vse drugo veliko razočaranje. Pidcock se sicer najbolje znajde na tehnično zahtevnih dirkah z dolgimi klanci, tako je bilo v Gavereju in v Namurju, kjer je bil celo na poti do zmage. Kakorkoli, običajno je letos na dirkah zaostal samo za van Aertom in van der Poelom. Samo v Hammeju se je vmes zrinil še Sweeck.

Fantje in dekleta s ceste

Poleg van Aerta, van der Poela in Pidcocka je na štartni listi še nekaj zanimivih imen s ceste. Če koga, smo si želeli videti na svetovnem prvenstvu Fabia Aruja, ki se je pozimi zabaval na italijanskih ciklokrosih. Napovedoval je nastop in je še vedno naveden na štartni listi, a le kot druga rezerva. Skratka, na svetovnem prvenstvu skoraj gotovo tako ali tako ne bi dirkal, je pa medijem razlagal, da bo raje ostal na ekipnih pripravah, v želji, da bi kar najbolje nastopil na Dirki po Provansi.

Nobeno presenečenje ni Joris Nieuwenhuis, ki že od nekdaj pozimi dirka v ciklokrosu in ima letos za seboj osem štartov. Redni udeleženci so tudi Alpecin-Fenixovi, David van der Poel, Tim Merlier in Gianni Vermeersch (ki sicer v ciklokrosu dirka za Credishop-Fristads), ki imajo čedalje več ambicij na cesti in manj v ciklokrosu.

Predstavnika bo imela tudi Avstralija: Heinrich Haussler skrbi za to, da so Bahrainove barve vidne tudi na ciklokrosih, res pa bolj malo, saj na velikih dirkah običajno konča med zadnjimi. Se pa v ne več rosnih kolesarskih letih odlično zabava. Kar so bili za bob Jamajčani, je v ciklokrosu Avstralec. Pravi, da bo zadovoljen, če ga ne bodo ujeli za krog.

Precej bolj zanimiv bo nastop Zdenka Štybarja, trikratnega svetovnega prvaka v ciklokrosu. Letos je dirkal že devetkrat, nazadnje 4. januarja. Za nastop na svetovnem prvenstvu se je odločil po odpovedi zimskih in pomladanskih cestnih dirk, ki jih je imel v programu.

Med ženskami je seveda Lucinda Brand tista, ki že dolga leta dirka na cesti, od lanske sezone za Trek-Segafredo, ko sede na Treka s širšimi plašči, pa obleče dres Nysove ekipe Baloise-Trek-Lions. Največja zvezdnica na štartu pa je seveda Marianne Vos, sedemkratna svetovna prvakinja v tej krasni disciplini. Nazadnje leta 2014. Letos je tako rekoč brez možnosti, a v Overijseju je bila deseta in verjamem, da bo v Oostendeju še kakšno mesto više.

Spored