Pred dirko Po Sloveniji 2021

V Sloveniji, ne sicer povsem brez razloga, proglasimo za kolesarski praznik marsikatero dirko. A če so VN Slovenske Istre, VN Adrie Mobil in VN Slovenije minile brez medijskega pompa, zadnja skoraj anonimno, je na 15. etapi Dirke po Italiji v Goriških brdih vihralo toliko slovenskih zastav, kot da bi dejansko praznovali še celo kaj bolj pomembnega od kolesarske dirke. To je bilo odlično ogrevanje pred 27. dirko Po Sloveniji, ki bi lahko minila v senci večje Dirke po Švici – vendar ne bo. Ker je na štartu branilec lanske rumene majice na Touru.

V Franciji in Švici brez glavnih favoritov za Tour

Zadnjih letih se govori, da je dirka Po Sloveniji odlična za pripravo na Tour. Obiskali so jo tudi nekateri favoriti, ampak koliko je kdo vreden, se je vseeno dokazovalo na dirkah po Dofineji in Švici. Časi pa se spreminjajo in komentatorji nikoli ne pozabijo omeniti, da letos manjkata glavna favorita za zmago na Touru: Tadej Pogačar (UAE Emirates) in Primož Roglič (Jumbo-Visma).

Roglič je ubral nekonvencionalen pristop in za zdaj ne kaže niti, da bi se pojavil na državnem prvenstvu. Želim si verjeti, da tako ni le zato, ker ne želi tvegati padca. Spomnimo se, da smo lani govorili o tem, da ima težave v zaključku tritedenskih dirk, ko je praviloma njegova prednost plahnela – kar sicer ni neobičajno. Na Touru bo imel do kronometra v peti etapi dovolj časa za prilagoditev na tekmovalni tempo, seveda pa prvi dnevi v nepredvidljivi, vetrovni Bretanji ne bodo lahka malica.

Za lažji program se je odločil tudi Pogačar. Slovenski tour je tri dni krajši in 200 oziroma 400 kilometrov krajši od Dirke po Švici in Dirke po Dofineji. Verjetno ni zanemarljivo, da je manj naporno dirkati v manjšem pelotonu in na domačih cestah, kjer bo medijskega pompa vseeno manj kot na dirki svetovne serije. Vendar Pogačarja mika predvsem zmaga na domači dirki, kjer je bil leta 2017 v svoji prvi članski sezoni peti, v naslednjih letih pa dvakrat četrti: leta 2018 še v ekipi domače Ljubljana Gusto Xaurum, naslednje leto pa se je ekipni kolega pri UAE Emirates Diego Ulissi izkazal za močnejšega. Tadej Pogačar je prišel poravnat račune. Postane lahko deseti Slovenec z zmago na domači dirki, kar bi bila trinajsta slovenska zmaga.

Izstopa UAE Emirates

Pripravljalna dirka? Za Pogačarja vsekakor. A na provizorični štartni listi za letošnji Tour so zapisani samo štirje udeleženci letošnje dirke Po Sloveniji. Žal ni Luke Mezgeca (Bike Exchange), ki je po cepljenju proti covidu-19 zbolel za covidom-19 in te dni na pripravah v Livignu rešuje kar je mogoče rešiti, da bo lahko nastopil na Touru.

Matej Mohorič (Bahrain Victorious) bo po sreči v nesreči na Giru predvidoma nastopil na Dirki po Franciji, na dirko Po Slovenji pa prihaja petič in lahko morda računa na odličen etapni rezultat že ta teden. Leta 2018 je bil celo tretji v skupnem seštevku, je pa še brez etapne zmage.

Že bežen pogled na štartno listo razkrije premoč ekipe Združenih arabskih emiratov in to potrjuje tudi matematika PCS, po kateri je UAE Emirates petkrat močnejši od Bahrain Victoriousa. Ob Pogačarju sta na štartni listi za Tour zapisana še Jan Polanc in Rafal Majka. Medtem ko prihajajo Bahrain Victorious, Astana in Bike Exchange brez favorita za generalno zmago, je postava UAE Emirates tudi sicer zastrašujoča.

V tej konkurenci bi morda lahko zmagali tudi Ulissi, ki prihaja z Gira, ter Polanc in Majka, za katera smo sicer pričakovali, da bosta na pomladanskih dirkah ob Pogačarju bolj opazna. Majka in Ulissi dobro poznata Slovenijo. Ulissi je za skupno zmago oblekel leta 2011 rumeno majico, na zadnji izvedbi leta 2019 pa zeleno, na računu ima tudi tri etapne zmage. Majka prihaja v Slovenijo četrtič. V letih 2017 in 2018 je naše ceste izbral za pripravo na Tour in leta 2017 tudi zmagal.

Ostali favoriti?

Do danes smo se lahko veselili, da bo Pogačarja zaposlil Aleksandr Vlasov (Astana-Premier Tech), a so ga umaknili s štartne liste. Zato pa so Luko Mezgeca v zadnjem trenutku nadomestili s Tanelom Kangertom (Bike Exchange). Njegovi najboljši dnevi so verjetno že mimo, nazadnje je v mednarodni konkurenci zmagal leta 2016 v Abu Dabiju, letos pa je za njim Giro, kjer je bil polno zaposlen kot Yatesov pomočnik.

Tako je kar težko najti resno konkurenco. Giovanni Visconti (Bardiani-CSF-Faizane) je v Sloveniji večno drugi: leta 2010, 2017 in 2019, ko pa je tudi zmagal v četrti etapi s ciljem v Ajdovščini. Letos je star že 38 let. Za Cajo Rural-Seguros RGA dirka Jonathan Lastra, trikratni udeleženec Vuelte, ki v šestletni profesionalni karieri še ni zmagal, na letošnji Dirki po Andaluziji je bil šesti. Potem počasi zmanjkuje idej – vsaj med mlajšimi od 35 let.

Roman Kreuziger (Gazprom-RusVelo) je nazadnje zmagal leta 2017.

Jani Brajkovič pa leta 2012 – na dirki Po Sloveniji. Če še niste vedeli, ste prebrali prav. Na sceno se vrača Brajkovič, ki od lanske Dirke po Furlaniji - Julijski krajini ni več nastopal na Ucijevih dirkah, saj pri 37 letih ni dobil mesta v kateri od ekip. Tokrat nastopa za reprezentanco Slovenije in vsekakor ni brez možnosti za soliden rezultat. Lani je bil na obeh državnih prvenstvih četrti, pa šesti na Dirki po Madžarski, uvrstil se je v slovensko reprezentanco za svetovno prvenstvo in v Furlaniji - Julijski krajini zaključil sezono na 8. mestu. Če kdo, trenira trdo Brajkovič, nekajkrat je zavrtel pedale v tekmovalnem ritmu tudi na lokalnih dirkah v Dubaju. Nikakor ga ne bi izključil iz prve peterice, če bo seveda unovčil izkušnje in preskočil pasti precej zapletene dirke.

Ne tako mlada reprezentanca mladih upov

Brajkovič bo lahko med drugim upal na pomoč Kristijana Korena, ki se v ekipo Slovenije vrača po dveletni dopinški kazni. Marsikdo je privzdignil obrvi ob ekipi reprezentance, ki je v povprečju stara 27,3 let in je celo šesta najstarejša na štartu. Si Kristijan Koren zasluži drugo priložnost? Seveda. Svoje je odslužil, motiviran je. Je izpadel kdo, ki bi si tudi zaslužil mesto? Morda.

Namen reprezentančne ekipe je sicer, da dobijo priložnost mladi kolesarji, vendar predvsem tisti, ki niso člani vsaj kontinentalnih ekip, obenem pa dovolj kakovostni, da lahko dirkajo na ravni tik pod World Tourom – ob štirih ekipah svetovne serije je namreč na štartu še osem ekip Pro.

Iz KK Kranj so dobili priložnost obleči reprezentančno majico Martin Lavrič in Jaka Primožič (letnik 1998), Nik Čemažar (1999), Uroš Repše (1993) in Marko Pavlič (1993) iz ekipe mebloJOGI Pro-concrete, ki je lani navdušil s petim mestom na državnem prvenstvu v kronometru.

Mladi slovenski ekipi

Štartalo bo 23 Slovencev, kar je celo najmanj v zgodovini dirke. Za Ljubljano-Gusto-Santic bodo sicer nastopili le štirje Slovenci (Tilen Finkšt, Jernej Hribar, Teo Pečnik in Anže Skok), Avstralca Zac Banhill in Dylan Hopkins ter Hrvat Viktor Potočki. To je pač posledica plitkega bazena – finančnega in malo tudi kadrovskega.

Ljubljana-Gusto-Santic je tudi daleč najmlajša ekipa (v povprečju 20 let in 168 dni), z močno pomlajeno, a po dolgem času popolnoma slovensko ekipo pa prihaja tudi Adria Mobil (22 let in 253 dni). Najizkušenejši je David Per, star komaj 26 let, a z dvema sezonama v svetovni seriji. Vseeno Adria Mobil ne bo dirkala brez misli na dobro uvrstitev v skupnem seštevku. Na Dirki miru na Češkem za pokal narodov je bil Kristjan Hočevar drugi, boljši je bil le Filippo Zana (Bardiani-CSF-Faizane«, sicer letošnji udeleženec Gira. Ta teden bomo videli, kako ga Hočko svira na veliki sceni. Leta 2019, ko je bil sicer član Meblojogija, je na dirki Po Sloveniji odlično dirkal za reprezentanco in bil četrti med mladimi kolesarji. Za Pogačarjem naš najboljši.

Šprinterji?

Vsaj prva in peta etapa bi se morali končati s šprintom glavnine, nekoliko bolj zapletena tretja etapa pa s šprintom preživelih ali zmago ubežnika. Med šprinterji sicer izstopata Matteo Trentin – še eno veliko ime UAE Emirates – in Phil Bauhaus (Bahrain Victorious). Bauhaus je letos vpisal že tri zmage. V boje se bo vmešaval tudi Tilen Finkšt, med Slovenci pa lahko največ pričakujemo od Žige Jermana (Androni Giocattoli-Sicermec).

Trasa: za vsakogar nekaj

Se kdo spomni, kdaj je šla dirka Po Sloveniji nazadnje na Vršič? Klasičen očitek trasam je, da manjkajo gorenjski prelazi. Spet pogrešamo Gorenjsko, kamor bo dirka zavila samo na kratko v zadnji etapi, ko sledi trasi male Franje. Res je škoda, da v prenosih po vsem svetu spet ne bo videti gora, ki najbolj privlačijo kolesarske turiste, a očitno na Gorenjskem ni pravega interesa za sponzorstvo etap, kar je ključno, da dirka Po Sloveniji – oziroma skoraj katera koli dirka – v takem formatu sploh preživi.

A prav to, da ni dolgih vzponov, kjer bi se naredile velike razlike, dela dirko Po Sloveniji po drugi strani privlačno. Ker tudi letos ni kronometra, bo sicer bolj ali manj vse odločeno v četrti etapi s ciljem na Sveti Gori nad Novo Gorico, a dirko bo mogoče izgubiti že prej. Problematična je lahko druga etapa s ciljem na Celjskem gradu. Tam se bodo sicer na kratkem klancu naredile le majhne razlike, a lahko vzpon na Celjsko kočo marsikoga tudi odpihne že dvajset kilometrov pred ciljem.

Zanimivo je, da Sveta Gora (639 m) sploh ne bo najvišja točka letošnje dirke, ampak bosta to v drugi etapi prelaz Lipa nad Vranskim ter Svetina (697 m) oziroma Celjska koča. Vzpon na Sveto Goro sicer ni videti dolg, a kdor je to že vozil, se je priporočal vsem svetnikom. Dva kilometra in pol je povprečni naklon 13 odstotkov, ta zaključni vzpon pa sledi le kratkemu spustu, potem ko se bodo – drugič ta dan – vzpeli na Ravnico (3,2 km, 9,5 %).

Če bo v tretji etapi od Brežic do Krškega uspel beg in če bosta v njem Jan Tratnik (Bahrain Victorious) ali Matej Mohorič, lahko seveda računamo tudi na slovensko etapno zmago. Skratka, organizatorjem je uspelo sestaviti petdnevno dirko, v kateri lahko vsak najde svojo priložnost za zmago. Tik pred Tourom je seveda težko privabiti zveneča imena, a jim to uspeva kljub temu, da vzporedno potekata Dirka po Švici in Dirka po Belgiji, šprinterska generalka za Tour. V Belgiji in Švici bomo morda gledali bolj napeto dirkanje, vendar bo Slovenija podobno izpostavljena, ker na njej nastopa aktualni zmagovalec Toura. Njegova zmaga je pričakovana, ne pa oddana. Najprej mora priti varno skozi cilj.

Padel bo pa tudi kakšen KOM na Stravi. Prekletstvo velikih dirk na domačih cestah.