Peter Vesel bo everestal na Slivnici

Everesting ni bil še nikoli tako popularen. Če si ga ne bi izmislili prej, bi si ga v času covida 19. Večina se ultimativnega preizkusa telesa in glave loti na asfaltirani cesti s cestnim kolesom, Pero pa je izbral makadamski vzpon in gorsko kolo. Ker je cesta na Slivnico lepo zglajena, pa vabi na goro kolesarje z različnimi tipi koles in za tiste, ki bodo vzpon prevozili dvakrat, pripravlja še piknik z golažem pri lovski koči.

Ni dirk? Ni panike.

Večkratni udeleženec Cape Epica in leta 2015 tudi zmagovalec v mešanem paru z Ivonne Kraft je letos konec februarja že dirkal na šestetapni gorskokolesarski dirki Andalucia Bike Race, kjer je v kategoriji master 50 stopil na tretjo stopničko v skupnem seštevku. Načrtoval je tudi nastop na dirki 4 Islands in na Transalpu – kjer je leta 2017 v paru s Thorstenom Dammom zmagal v kategoriji Grand Master –, a sta zaradi pandemije odpadli. Konec oktobra ima še vedno v načrtu Brasil Ride, če se bo zdravstveni položaj v tej hudo prizadeti državi seveda umiril.

Kljub pomanjkanju dirk mu v zadnjih treh mesecih ni bilo dolgčas. Odličnega partnerja za trening ima v Mateju Mugerliju, sicer pa veliko trenira tudi sam. Občina Cerknica je velika, tereni v gozdovih pa odlični, zato mu preglavic ni povzročala niti omejitev na občine. »Dirke zame niso bistvo, bistveno je, da grem na kolo in da živim, dirke pa so popestritev,« je povedal v telefonskem pogovoru.

Rojen za gorsko kolo

Slivnica je njegov domači hrib, vendar ni eden tistih, ki bi štel, kolikokrat je bil gor. Ve pa, da naredi na leto od 250 do 260 tisoč metrov višinske razlike in ocenjuje, da polovico od tega na Slivnico. Recimo torej, da je gor veliko več kot dvestokrat na leto. Zato je po svoje smiselno, da je izbral ta klanec tudi za everesting.

V zadnjih letih se s cestnim kolesom vozi predvsem pozimi. Če mu dopušča čas, gre na trening s kolesarji KK Kranj ali z Matejem Mugerlijem. Poleti na specialko sede morda enkrat na teden in prav letos si je privoščil novo … po petnajstih letih! Doslej je vozil Treka, s kakršnim je na Touru zmagoval še Lance Armstrong.

Glavnino treninga tako opravi na gorskem kolesu, zato ne preseneča, da se je odločil za everesting po zahtevnejši, torej počasnejši podlagi, in s težjim, spredaj vzmetenim kolesom, ki pa tehta manj kot devet kilogramov. Seveda bi lahko izbral lažji segment, vendar pravi, da to ne bi bilo enako: »Everesting moraš delati na klancu, ki se mu reče klanec. Res je, da lahko šteje vsak segment, ampak jaz pravim, da naj bo klanec od dna do vrha.

Na goro čarovnic s strahospoštovanjem

Za everesting se bo moral na Slivnico vzpeti 17-krat in upa, da bo šel do vrha tudi zadnjič – tako naj bi Strava na koncu naštela 8.959 metrov in dobrih 260 kilometrov. Klanec s 527 metri višinske razlike in povprečnim 7-odstotnim naklonom morda ni idealen, občasno se tudi malo bolj napne, a je Petru všeč, ker omogoča vrtenje pedal tudi dol grede, tako da na izhodišče ne bo vsakič znova prišel s trdimi nogami.

Začel bo ob petih zjutraj in upa na zaključek do osme zvečer. Dan bo dolg, sončni vzhod bo 13. junija ob 5:10, zahod pa ob 20:43. »Sicer pa poznam cesto na pamet, lahko bi vozil tudi v temi,« se nasmeje.

Njegov glavni pomočnik ob progi bo prekaljeni gorskokolesarski maček, Aleš Boben. Odločila sta se, da okrepna postaja ne bo na vrhu, ampak na začetku tretje četrtine vzpona, pri odcepu k lovski koči, kjer bo čez dan piknik. Tako se bo mimo okrepčevalnice peljal gor in dol grede ter tako na vzponu dobil dodatno spodbudo in informacije.

Na vprašanje, ali ga kaj skrbi, odgovori resnicoljubno: »V bistvu me je strah, ker nisem vajen tako dolgih voženj … ja, priznam, da me je strah. Letos so se everestinga lotili mnogi, ki zaradi dirk sicer nimajo časa – po takem izzivu je pač regeneracija dolgotrajna. In vsi, ki so poskusili, tarnajo, da ni tako enostavno.«

Skoči na Slivnico dvakrat tudi ti

Odlična je tudi njegova zamisel o spremljevalnem dogajanju. Gre za neuradno dirko za vsakogar, v bistvu kronometer, pri katerem bo štel seštevek časov dveh vzponov – ne glede na to, koliko časa bo minilo med njima. Za uvrstitev na lestvico bo torej treba prevoziti skupaj 16 kilometrov vzpona oziroma 1054 metrov višinske razlike. Z zadnjim vzponom naj bi opravili do 18. ure. Bo padel tudi KOM? Zaenkrat drži najboljši čas Pero osebno: 30:15.

Dogajanje bo začinil piknik pri lovski koči pod Slivnico, kjer se bo predvidoma začelo dogajati ob 10. ali 11. uri. Poskrbljeno bo za pijačo, kuhal pa se bo tudi golaž. Pero nas vabi: »Tisti, ki bodo odpeljali ta moj segment, so vabljeni tudi na piknik.«

Predvsem pa bo Petru koristilo navijanje ob progi!