Pariz rešuje parkirne probleme kolesarjev

Čeprav seveda zaostaja za nizozemskimi in skandinavskimi mesti, velja Pariz v zadnjih letih za kolesarsko mesto. Županja Anne Hidalgo je mislila resno s preobrazbo Pariza v prijaznejše velemesto. Morda kolesarji niti niso bili v prvem planu, ampak je izboljševanje kolesarske infrastrukture bolj posledica želje po manj nabitih mestnih ulicah in čistejšem ozračju. Načrti so ambiciozni, celo tako, da nekateri že govorijo o anarhiji med kolesarji. Ponekod že toliko, da vlada prometni kaos, ki je skoraj primerljiv z legendarnimi posnetki prometa v indijskih mestih.

Avtomobile z ulic

V okviru Plana Velo so v Parizu med letoma 2015 in 2020 vložili v razvoj kolesarske infrastrukture 150 milijonov evrov, v naslednji šestletki (2021-2026) pa so še za 100 milijonov ambicioznejši.

Leta 2020 so Parižani prijavili 6631 kraj koles, kar je bilo 7 odstotkov več kot v predhodnem letu, kar 81 odstotkov meščanov, ki ne kolesarijo, pa je kot razlog navedlo skrb, da jim bodo ukradli kolo. Tudi zato bodo še razširili mrežo mest za parkiranje koles. Če se želijo znebiti 70 odstotkov parkirnih mest za avtomobile na ulicah, pa bodo v okviru kolesarskega načrta ustvarili 130 tisoč novih varnih prostorov za kolesa.

V desetmilijonskem mestu je na javnih prostorih 60 tisoč stojal za priklepanje koles. V naslednjih letih jih bodo dodali še 30 tisoč, vključno s tisoč mesti za tovorna kolesa (ali štirikolesna kolesa). A to še ni vse. Stojal za varno priklepanje zdaj najbolj primanjkuje na železniških postajah, zato naj bi do leta 2030 zagotovili 40 tisoč novih stojal za priklepanje. Na javnih prostorih načrtujejo še 10 tisoč plačljivih kolesarskih boksov, kjer so kolesa zaščitena tudi pred dežjem. Majem maloštevilnih tovrstnih boksov stane zdaj 75 evrov letno.

Pričakujejo, da bodo, tudi zaradi finančnih spodbud, okoli 50 tisoč novih mest za kolesa zagotovili zasebniki, torej lastniki stanovanjskih objektov in podjetja. Poleg tega ne bo več mogoče graditi novih objektov, če investitor ne bo zagotovil prostora za kolesa.

Pred podobnimi izzivi je Ljubljana

Poleg tega, da postajajo ljubljanske kolesarske steze preozke za množice kolesarjev, ponekod manjka tudi stojal za priklepanje. Na drevesih pri glavni ljubljanski tržnici so dolgo visela opozorila o prepovedi prislanjanja koles, a alternative ni bilo – vsaj ne dovolj. V zadnjem času sem opazil, da so nekaj stojal sicer postavili. Po drugi strani se tržnica ob nedeljah in praznikih brez težav spremeni v parkirišče za avtomobile.

Še bolj presenetljivo je, da so pri novi Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je prostora na pretek, postavili točno šest stojal za priklepanje koles. Parkirišč za avtomobile je dosti več! Da je povpraševanje dosti večje od ponudbe, dokazuje spodnja fotografija stanja na deževni torek pozno popoldne. Dva lahko kolesi prikleneta k požarnim stopnicam, ostali upajo na najboljše. Je pa res, da so kolesa pod vieonadzorom.

Po drugi strani so se pred Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo lotili parkirne problematike precej bolj resno: pred fakulteto je več kot petdeset novih stojal, že pred časom pa so na mestu dveh parkirnih mest za avtomobile postavili šest boksov za kolesa, ki so spravljena pod ključem.