Kolesarjenje se splača: vsak evro se povrne več kot trikratno

V aprila predstavljeni študiji so na podlagi podatkov iz 106 evropskih mest ugotovili, da je tudi s pomočjo prometnih prilagoditev kolesarjem med pandemijo covida-19 zrasel promet s kolesi za od 11 do kar 48 odstotkov. Po njihovih ugotovitvah naj bi se z novimi transportnimi navadami bistveno izboljšalo javno zdravje. Skupaj naj bi bile (finančne) zdravstvene koristi kolesarjenja v teh mestih težke od milijarde do sedmih milijard dolarjev letno, če bi seveda nove navade ohranili. Na primeru kolesarske steze v Helsinkih pa je organizacija Handshake Cycling izračunala z analizo stroškov in koristi finančne koristi nove kolesarske steze še bolj natančno.

Več kolesarskih stez: več zdravja, več časa in več denarja.

Zaradi hladnega vremena Helsinki niso idealen kraj za mestno kolesarjenje, vendar se žilavi Finci ne dajo in tako je prestolnica te skandinavske države med kolesarsko najbolj razvitimi v Evropi. Modalni delež (delež posamezne oblike transporta) kolesarjenja je 11 odstotkov, toliko prometa torej opravijo s kolesi. Helsinki imajo sicer 630 tisoč prebivalcev, ki kolesarijo po 1300 kilometrih kolesarskih poti, na najbolj prometni pa naj bi našteli vsak dan kar 10 tisoč voženj.

Naalizo stroškov in koristi so opravili na primeru druge najdaljše mestne ulice Hämeentie. To je ena ključnih mestnih prometnic, ki naj bi bila v zadnjem času namenjena predvsem javnemu transportu z avtobusi in tramvajem, s preureditvijo pa so jo bolje prilagodili kolesarjenju. Stroški obnove so bili znani, koristi gradnje kolesarske infrastrukture pa so se lotili holistično po principih tako imenovane analize Bikenomics, pri kateri merijo predvsem koristi, povezane s stroški javnega zdravja in časa, porabljenega za transport, vse to v odvisnosti od velikosti mesta oziroma števila prebivalcev.

Izračun je pokazal, da je vsak vloženi evro v kolesarjem prilagojene nove rešitve prinesel 3,6 evrov koristi. Če bi upoštevali skupen strošek obnove ulice, torej tudi prenovo tramvajske proge, postajališč in drugega, je bilo razmerje med koristmi in stroški 1,8.