Kolesarjenje po pločnikih. Zakaj?

Odgovor so poiskali švedski raziskovalci. Ugotovili niso nič novega, a ugotovitve razložijo tudi, zakaj se včasih kolesarji vozijo povsod, razen po kolesarski stezi. Težava ni samo v kolesarjih …

Pixabay

S kolesarjenjem po pločnikih (kar je prepovedano) in na območjih za pešce (kar ni nujno prepovedano) ni pravzaprav nič narobe, dokler kolesarji spoštujejo absolutno prednost pešcev in jih ne ogrožajo. A žal se pogosto dogaja kolesarska uzurpacija prostora za pešce na povsem enak način, kot si ceste uzurpirajo najprimitivnejši vozniki avtomobilov. Norenje. Tesno prehitevanje. In zvonjenje! Nasilje hitrejših nad počasnejšimi. Primitivizem, ki ne sodi v civilizirano družbo.

Tudi Švedi kršijo predpise

Kolesarjenje po pločnikih seveda ni izključno slovenska praksa, ampak je očitno razširjeno tudi na Švedskem, ki slovi po urejenosti (s čimer se sicer ne bi strinjali njihovi večni rivali Norvežani), o njej pa tudi kak slovenski junak poroča v samih presežnikih. Sicer verjamem, da ta kršitev prometnega predpisa na Švedskem poteka precej bolj miroljubno, kot recimo na ljubljanskih ulicah, a je očitno dovolj razširjeno, da so na Švedskem nacionalnem inštitutu za raziskave cest in prometa izvedli študijo o razlogih za to »nemoralno in iracionalno« početje.

Raziskavo so izvedli v Linköpingu, s 160 tisoč prebivalci petem največjem švedskem mestu. Promet je tam umirjen, redek do srednje gost, pešci in kolesarji so njegov običajen sestavni del. Infrastruktura za kolesarje obstaja, a je nekonsistentna, sestavljena iz kolesarskih stez, kolesarski pasov na cesti in deljenih površin za kolesarje in pešce. Kot povsod po Švedskem, je kolesarjenje na pločnikih prepovedano, čeprav je od leta 2014 dovoljeno mlajšim od osem let, če ni kolesarske steze.

Trije razlogi, ki ne presenečajo

Kljub umirjenemu prometu je eden od razlogov za vožnjo po pločnikih izogibanje avtomobilom zaradi strahu in nelagodja. Pri tem kršitelji verjamejo, da so ukrepi policije, ki kaznuje vožnjo po pločnikih, nelegitimni.

Drugi razlog je bolj tekoča vožnja, pri čemer vprašani niso znali jasno razložiti, zakaj menijo tako, a zaključek je, da je – celo na Švedskem – za ljudi tekoča vožnja pomembnejša kot spoštovanje pravil. Raziskovalci so sicer izpostavili, da je normalno, da kolesar išče čim bolj logično oziroma naravno pot, da torej teži k tekoči vožnji. Težava je v tem, da je okolje načrtovano za motoriziran promet, ne da bi upoštevali potrebe ljudi.

In tretjič, slaba infrastruktura, ki je bodisi dvoumna bodisi nerazumljiva. Predvsem manj izkušeni kolesarji v tem primeru bolj gotovo zapeljejo na pločnik, kot da bi vztrajali na cesti skupaj z avtomobili.

Nič novega

Raziskava je pokazala tisto, kar se zdi popolnoma očitno. Kdor se na cesti ne počuti varnega ali se mora po kolesarski stezi voziti daleč naokoli, med količki, oglasnimi panoji in čez robnike, bo ubral varnejšo in lažjo pot, ne glede na prepoved. In ne glede na to, ali smo na Švedskem ali v Sloveniji.

Po drugi strani bolj izkušeni, predvsem hitrejši kolesarji, pogosto raje izberejo cesto, kot ločeno kolesarsko stezo ali deljene površine za pešce in kolesarje, ki so še posebej problematične. Razlogi so podobni, kot razlogi tistih, ki kolesarijo po pločnikih. Hitrejši kolesar se želi izogniti pešcem ali bistveno počasnejšim kolesarjem, deloma zato, ker se ne počuti varnega in bolj zato, ker je vožnja po cesti bolj tekoča.

Pri tem je povedno, da kolesarji običajno ne vozijo po površini, namenjeni avtomobilom tam, kjer je kolesarski pas zarisan na vozišču. Seveda zato, ker nimajo nobenega dobrega razloga, da bi tam kršili predpise: vožnja je namreč dejansko tekoča.

Dobra kolesarska steza je privlačna

Naj bodo rezultati raziskav še tako pričakovani, so te koristne, ker odločevalcem jasno pokažejo razloge, zakaj kolesarji kršijo predpise. Ne kršijo jih za zabavo ali zato, ker bi se želeli postavljati, kot to razume marsikateri voznik avtomobila. Predpise kršijo tam, kjer so kolesarske steze neprimerne, bodisi dejansko nevarne bodisi je vožnja po njih rodeo.

Kolesarska steza sama po sebi ni dovolj: biti mora dovolj atraktivna, da se jo kolesarjem splača uporabljati. Atraktivna tudi na ta način, da je uporabna za počasnejše in hitrejše kolesarje, ne da bi med seboj prihajali v konfliktne situacije.

Steze so morda zadovoljivo načrtovane za počasnejše kolesarje, kar je dobro. Toda ustrezati bi morale tudi hitrejšim, sploh zato, ker se s popularizacijo e-koles hitrosti zvišujejo, obenem pa lahko v prihodnosti pričakujemo čedalje gostejši kolesarski promet.

Komentarji

ledvica
24. 3. 2021 13:31

Prvi in največji problem te tematike je, da načrtovalci poti, urbanisti,... v prvi vrsti sami najbrž nikoli niso uporabniki teh površin. Še manj imajo občutek, da imamo več vrst kolesarjev, kaj šele, da bi jim vožnja s kolesom pomenila enako kot vožnja z avtomobilom.

Najprej bi bilo potrebno narediti ločnice med kolesarji. Najlažje bi jih bilo ločiti po hitrosti vožnje. Torej od rekreativnega kolesarja na specialki, s 40kmh do ležernega turista s 10kmh.
Slednjemu so vse kolesarske poti najbrž ok, prvi pa se na nepravilnih rampah, umazanih kolesarkih poteh, z od strani poraščeno živo meja, lahko po 2km odpelje direkt na urgenco.

Pred dvema dnevoma se mi je zgodilo, da sem pot 6h km prevozila z avtomobilom istočasno kot kolesar na spacialki in ne vem zakaj slednji ne bi bil upravičen do uporabe površine za katero kot jaz vsako leto plača uporabo cest.

Včasih se na mestnem kolesu vprašam, če slučajno obstaja podobnost med kolesarjem in banano. Ker po vožnji na novih kolesarskih poteh po 2km postaneš smooty.

Če pa si se že odločil kaj peljat v košari, pa je katapultiranje zagotovljeno.

Rekreativci na specialkah in hitri kolesarji si vsekakor zaslužijo svoje mesto na cesti. Enakovredno. Po sčiščeni cesti in varni. Pri 30 ali 40 kmh nobena kolesarska steza (razen ob robu cestišče in brez jaškov in hidrantov) ni varna.

miran
24. 3. 2021 08:50

Ha ha ha. Kolesarji, da ne vozijo po površini, namenjeni avtomobilom tam, kjer je kolesarski pas narisan na vozišču? Ne vem, kako je to drugod po Sloveniji, ampak v mojih koncih je to fizično neizvedljivo. Ker tam, kjer pri nas rišejo kolesarske pasove, je na vsakih par metrov pokrov jaška meteorne kanalizacije ali kaj podobnega (ki ponavadi še štrli par centimetrov nad nivo asfalta ali je rahlo potopljen ali ima reže ipd.), poleg tega pa je skrajnih 50cm vsake ceste za kak prst na debelo zasutih z razno svinjarijo, ki jo pometejo mogoče enkrat na leto, večinoma pa sploh ne. Tako da jaz se po takih površinah vozim praviloma ali čisto po črti ali pa še to ne in grem raje po pasu za avte. Skratka očitno je nekdo, ki je na ne vem kateri inštanci odgovoren za infrastrukturo, nekje videl, da je v razvitem svetu moderno risati kolesarske pasove na ceste (kar je pravilno), ustavilo se je pa pri tem, kako se zadevo ustrezno realizira in da je to potem treba še vzdrževati.

Matej Zalar
24. 3. 2021 09:32

Žal imaš seveda prav. Recimo, da vsaj poskušamo tam, kjer so stvari minimalno urejene.

Zmago1
25. 3. 2021 07:51

S stališča uporabnosti sta uporabni dve vrsti kolesarskih stez:
1. V mestu; kjer naj bo prioriteta ločenost od voznega pasu, obojestranska in konsistentnost (da se ne konča kr nekje) in ljudje se bodo vozili po njih, oz se že sedaj kjer so, vsaj v LJ.
2. Medkrajevno/izven centra; kjer naj bo prioriteta pretočnost-hitrost. Te steze pa so najboljše če so del voznega pasu in ločene od peš stez in brez ovinkov ter klančin,....
Recimo pohvalil bi stezo Dolgi most-Brezovica (do Paviljona) saj teče praviloma(ne skozi!) ob robu ceste ločena s črto. to pomeni da se pešči in kolesarji ne ovirajo, hitrejši lahko prehitijo počasnejše, ni klančin in ostrih zavojev).
Slaba izvedba pa je (nova!) steza Dobrova-Polhov Gradec kjer je kolesarski del ločen od ceste a se površina deli s pešci, vse skupaj pa je široko kajpavem 0,7m? Kar pomeni da že en spehajalec (čist legalno) poolnoma ustavi kolesarski promet, ter prehitevanje počasnih je onemogočeno torej hitri bod(m)o seveda vozili po cesti.
Slaba izvedba je npr. tudi v Logatcu, kjer je pločnik s črto razdeljen na peš in kolesarski del kar je sicer ok,...a visoke klančine za uvoz avtov vsake 5m popolnoma onemogočajo vožnjo hitrejšo od 10km/h,..torej hitri gremo spet na cesto.

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.