Dekatlončki odslej tudi v World Touru
Kdo je dekatlonček? Vsi smo dekatlončki. Cofidis je dekatlonček.A.S.O./Charly Lopez
Počasi se lotevam letnega pregleda sponzorjev kolesarskih ekip in že kmalu me je presenetila sicer stara novica, ki sem jo očitno zgrešil. Ekipa Cofidis bo v naslednji sezoni oblečena v Decathlonov Van Rysel, strah in trepet proizvajalcev, ki ponujajo trikrat ali štirikrat dražjo opremo. Ali to pomeni, da postaja Decathlon legitimna izbira tudi za kolesarske snobe?
Bi kupil čelado v trgovini, kjer dobiš tudi tarčo za pikado?
Letos se mi je milo storilo, ko sem izvedel, da obstaja posebna kategorija otrok, ki jim pravijo lidlčki. Ti otroci nosijo poceni oblačila diskontnega trgovca, zato uživajo nižji družbeni status od tistih iz premožnejših družin. Izraza naj si ne bi izmislila otročad, pač pa njihovi starši. Takoj me je prijelo, da bi začel nosit samo Lidlove cunje, ker teh diskontov ne obiskujem, pa mi je doslej uspelo pridobiti le gnusen pulover, ki čisto malo spominja na božičnega. Mimogrede, danes je mednarodni dan grdih božičnih puloverjev.
Kar so v vrtcih lidlčki, so na kolesu dekatlončki. Tisti, ki kupujejo kolesarsko robo, ne v specializiranih kolesarskih trgovinah, ampak v Decathlonu. Tako kot pred tem grdim puloverjem nisem nikoli kupil ničesar v Lidlu, tudi nikoli nisem kupil nobenega kosa kolesarske opreme v Decathlonu. Sem pa res enkrat nabavil nekaj smešno poceni parov gat in majic, te mi še vedno odlično služijo.
V slovenskih kolesarskih trgovinah kupujem zato, ker podpiram slovenske kolesarske trgovine, ampak ne samo zaradi tega.
Enostavno mi nikoli ni padlo na pamet, da bi kak kos kolesarske opreme kupil nekje, kjer lahko dobim tudi kajak, nogometno žogo, potapljaško masko, trampolin, mizo za biljard – izmisli si, kar hočeš!
Avto naredi človeka, obleka naredi človeka, bla, bla
Vem pa, da marsikdo doma skrivaj polni pnevmatike z Decathlonovo zračno tlačilko, ki se ji ni mogel upret, ko je šel po skiro za malega. Ampak, da bi se prikazal na lokalni rundi s čelado in dresom Van Rysel? Prej si bo kupil hlače v Lidlu. Kdo bo pa to opazil? Razen mam na roditeljskem sestanku, jasno.
Manj občutljivi na to, kaj si kdo misli, torej dekatlončki so mi poročali o zavidljivi kakovosti izdelkov, sploh glede na vrednost. V roke sem dobil lahek brezrokavnik, ki je najbrž smešno poceni, nikakor ni lep, a tudi grd ne. Kateri lahek brezrokavnik pa je lep? Pač, nekaj gramov plastičnega štofa. Presenetili so me detajli, ki so razkrivali, da je nekdo vedel, kaj počne. Nekdo je to dejansko razvijal in dejansko ponudil za nižjo ceno več od bolj uveljavljenih znamk.
A to je tako kot z avtom korejskega porekla. Ni slab, dober je, mogoče celo bolj zanesljiv, a še vedno je, no, korejski. Pravi psihopat kupi švaba. Če kupuje dvokolo, pa taljana? Ne vem.
Niso po župi priplavali
Zdaj, ko vidim, da bodo drese za Cofidis šivali v šivalnicah, ki jih plačuje Decathlon, sem se poglobil v zadevo malo bolj in izvedel par zanimivih reči. Blagovna znamka Van Rysel je morda res poskus, da je ne bi takoj povezali z Decathlonom, vendar je Rysel tudi flamsko ime mesta Lille, kjer je Decathlonov sedež (in tudi sedež ekipe Cofidis).
Drugič, že med letoma 2000 in 2008 se je Decathlon, takrat še pod blagovno znamko precej bolj cenenega imena B’Twin povezoval z ekipama AG2R in Cofidis, pozneje pa z Groupamo-FDJ. Tako so se naučili delat dobro kolesarsko opremo. S Cofidis so nazadnje sodelovali leta 2003.
Dobro, že v redu, boš rekel. Vemo kakšne cunje smo takrat nosili. V naslednjih je tekstilna industrija napredovala bolj kot vse ostale v kolesarskem športu. A očitno niso spali. Nisem vedel, da sta najprej Jean Cristauph Peraud in zdaj Nans Peters (AG2R-Citroen) dirkala s šprintericami Van Rysel, ki zdaj stanejo trikrat manj od vrhunskih modelov drugih proizvajalcev. Menda jih razvijajo po Petersovih željah. Dejstvo je, da je s temi šolni zmagal v etapi Gira leta 2019 in v osmi etapi Toura leta 2020.
A.S.O./Pauline Ballet
Po svoji profesionalni karieri pa se je v Decathlonu kot produktna inženirka za tekstil zaposlila Elise Delzenne. Drese za Cofidis so bojda razvijali zadnja pol leta.
Kje pa to šivajo? V sumljivi tovarni na kitajsko-severnokorejski meji? V Bangladešu v polsuženjskih razmerah? Niti ne. Pred časom sem izvedel, da Decathlon proizvajalcem gleda pod prste temeljito, celo z zahtevami po standardih, višjih od zakonsko določenih. V sporočilu za javnost so zapisali, da bodo za Cofidis »majice in hlače proizvajali v Franciji«. Domnevam, da vseeno tudi druge kose.
Sekunde niso vse. In zmage tudi ne.
Leta 2022 torej vstopa Van Rysel v World Tour kot opremljevalec celotne ekipe. Vsekakor ne kot najmanjša znamka oblačil v zgodovini. Nikakor ne! Vendar je precejšen pretres to, da vstopa v ta cirkus blagovna znamka, ki poudarja dostopnost svojih izdelkov, ne pa prihranjenih vatov, gramov in sekund ali pač enostavno dejstva, da je kul. Da je z nekaj dobrimi filmčki kao spremenila kolesarstvo.
Vsaj upam, da ne bo tako. Verjetno so pred vstopom na najvišjo raven naredili še en razvojni korak naprej, tako da bodo v ekipah Cofidis – prihodnje leto imajo tudi žensko – dirkali s konkurenčnimi izdelki, ki bodo verjetno tudi malo dražji.
Neglede na to pa bo verjetno Van Rysel ostal samo Van Rysel tudi poslej, tako kot je Hyundai še vedno samo Hyundai – z vsemi zmagami v rallyju vred. Dober avto, a ne nujno za tiste, ki radi parkirajo na pločnikih.
Komentarji
Decathlon se je zgleda precej zanimivo pozicioniral na trgu in v ponudbo vključil tudi segment malo bolj resnih rekreativcev na kolesu. Sam sem zelo pozitivno presenečen nad njihovo vetrovko in nogavčki, jersey z dolgimi rokavi pa je precej razočaral, saj je dokaj ohlapen in ni ravno zračen, tako da pri toplejših (15-20 stopinj) rado zakuha.
Bo pa zanimivo videti njihovo WT kolekcijo, ki bo verjetno nekaj deset € cenejša od konkurentov, obenem pa precej kvalitetna (ker WT kolesarji ne bodo vozili ohlapnih dresov za sončne nedeljske popoldneve). Dvomim pa da bodo prepričali uporabnike Castellija ali Santinija, da bodo zamenjali brend zaradi nižje cene in potencialno tudi nižje kvalitete.
Sam si z jakno in hlačami od Van Rysel ne bi upal na 4+ urno vožnjo pod 10 stopinjami celzija.
Verjel ali ne, kolegica je v nedeljo, od glave do peta oblečena v Decathlon, več kot štiri ure poganjala pri 0 do 3 stopinjah :) V megli. Ob vodi.
Imam top of the range kratke hlače iz Decathlona, Le Col in Castelli. Glede na gromozansko razliko v ceni bi pričakoval večjo razliko v kvaliteti :) marketing ni poceni
Sem dokaj nov kolesar in opažam, da je stopnja snobizma kar se tiče opreme v kolesarstvu precej visoka. Osebno mi je prav malo mar kaj piše na katerikoli opremi ali oblačilih. Če je možno, najraje uporabljam tako, kjer se branda sploh ne vidi. Decathlonovo razmerje kvaliteta/cena je res solidno. Kvalitetnejši produkti tudi nimajo ravno "diskontnih" cen, so pa vseeno cenejši od konkurentov. Upam, da jih vstop v WT ne bo podražil haha!
Enkrat (preveč len sem, da bi pogledal za nazaj), je bil tu intervju z gospo, ki se ukvarja z dizajniranjem kolesarskih oblačil in je rekla nekaj v tem stilu; da je razlika v kvaliteti med povprečno cenjenim in zelo dragim kosom oblačila še najmanjši del zgodbe. Prava stvar je v tem, kdo te kose šiva. Pri kompletu za 300+Eur obstaja precejšnja možnost, da ga je sešil nekdo, ki za to dobi (pogojno) dostojno plačo in je deležen zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Pri kompletu, ki stane 100Eur ali manj, je skoraj garantirano, da je to šival nekdo v suženjskih razmerah, v vlažni, vroči kleti nekega predmestja Ranguna.
Ko vi omenjate, da se najde dobra oprema za ta denar, sem sel iz radovednosti gledat gravl kolesa. Pa se mi zdi cenovna opcija kar vredu. Ima mogoce kdo izkusnje s kolesi?
Za komentiranje se prijavi
Nov uporabnik?Ustvari račun.