6. etapa Vuelte: spet ta zadrga!

Vzpon k smučišču Aramon Formigal je dolg, a rekreativcu ne bi povzročil niti pol toliko težav, kot denimo vzpon na Vršič. Ko se dirka, je seveda vse drugače. Če se dirka v dežju in mrazu, pa se lahko tekma spremeni v boj za preživetje, kar je na svoji koži občutil Primož Roglič (Jumbo-Visma).

Bratsko zavezništvo

V posnetku trase, ki je leta 2016 učvrstila Naira Quintano na prvem mestu in osmešila ekipo Sky, ni zjutraj nihče pričakoval, da se lahko zgodi nepričakovano. Za glavne favorite so analitiki proglasili kolesarje iz prve deseterice v skupnem seštevku, nekaj možnosti mo pripisovali še Guillaumu Martinu (Cofidis) in Aleksandru Vlasovu (Astana). Toda v ospredju se je že davno pred prvim vzponom sestavila 23-erica s čedno zasedbo obetavnih kolesarjev. Guillaume Martin je z napadoma na Petralbo in Cotefalbo izkazal željo po pikčasti majici najboljšega na gorskih ciljih, ampak, ali je imel kakšne možnosti za etapno zmago?

Jumbo-Visma je nadzorovala dirko brez resnih ambicij in Gorka Izagirre (Astana) je nekaj časa nosil celo virtualno rdečo majico. Ubežni skupini je naredilo uslugo tudi vreme. Dež se je okrepil in v takem vremenu je peloton na spustih vedno počasnejši kot ubežniki, ki tudi hitreje in lažje pridejo do dežne opreme.

Ko se je na spustu s Cotefalbe odpeljal Gorka Izagirre in vztrajal s smešno majhno prednostjo tudi lep del zadnjega vzpona. Marsikdo se je spraševal, kaj se gre kolesar takega kalibra, da raje ne počaka na zasledovalce. Odgovor so dobili, ko so ga le ujeli, in je imel še vedno dovolj moči za to, da je navlekel svojega brata Iona, ki je tri kilometre pod vrhom pohodil in pustil za seboj tudi Michaela Woodsa (EF), Ruija Costo (UAE Emirates) in Guillauma Martina. Imenitna akcija moštvenih kolegov in bratov, sploh ker se je Gorka z vztrajno vožnjo prebil na 12. mesto v skupnem seštevku.

Z zadrgami so vedno težave

Ko se je odprlo nebo, so kamere z zarošenimi lečami stežka sledile dogajanju v pelotonu. Šele po etapi smo izvedeli, da je Primož Roglič zaostal zaradi podobnih težav, kot sta jih imela med Girom na Stelviu Wilco Kelderman in Jai Hindley. Medtem ko se je ukvarjal s preklemansko jakno, ki so mu jo s ceste podali na vrhu Cotefalbe, je zdrsnil v začelje pelotona. Ne vem kakšna je praksa sicer, ampak podajanje opreme na vrhu klanca očitno ni najboljša zamisel. Časa za oblačenje je pred spustom malo, sploh če kolesar že zmrzuje in mu težave, razumljivo, povzročajo manevri, ki jih na treningu izvaja vsak dan. Športni direktor Grischa Niermann je priznal, da so naredili napako.

Verjetno ne bomo dobili odgovora na vprašanje, ali je Andrey Amador (Ineos Grenadiers) na spustu nastavil oster tempo, ker se je razvedelo za Rogličeve težave. Ampak na mokri cesti je letelo in Jumbo-Visma je do vznožja zadnjega klanca izpraznila saržerje, na rezervo pa sta kolikor toliko dobro funkcionirala samo še George Bennett in Roglič.

Ena napaka, velika kazen

Včerajšnji dan je pokazal tisto, česar marsiko ne razume. Roglič je boljši od tekmecev, a na tej ravni ne more biti toliko boljši, da bi lahko tako situacijo prestal brez posledic. Ko je ujel, je tempo navil Movistar, potem pa se je zgodilo, kar smo morda pogrešali na Dirki po Franciji.

Takrat je bila Jumbo-Visma tako rekoč nezlomljiva, tokrat pa niso mogli vsiliti svojega tempa in rdečo majico so začeli obstreljevati z vseh strani. Tudi tisti, ki so manj oster tempo izkoristili za naskok v deseterico: David de la Cruz (UAE Emirates), David Gaudu in Bruno Armirail (Groupama-FDJ). In potem še Marc Soler (Movistar), ki je za seboj potegnil Richarda Carapaza (Ineos Grenadiers), Hugha Carthyja (EF) in Gauduja.

Lahko si samo predstavljamo kaj so mu vpili v slušalko, da je Carapaz vlekel tako zagrizeno, ampak na koncu je največ pridobil Carthy. Roglič je bil potolčen, tako je bil tudi videti, a dotolkli ga niso. Vemo tudi, da ga porazi ne uničijo. Pol minute zaostanka lahko nadoknadi, če ne prej, na kronometru v 13. etapi. Pred tem pa lahko nekaj časa uživa v tem, da ne nosi rdeče majice in prepusti neprijetne formalnosti svojemu največjemu tekmecu.

Če je kdo pogrešal še več akcije, jo bo tako dobil že ta teden. In če se malo pošalimo: čas je, da Roglič po dolgem času spet zmaga v etapi. Do nadaljnjega pa bo nosil zeleno majico najboljšega po točkah, ki jo je doslej posojal Carapazu.

Kdaj mislite, da bo Primož spet dobil nazaj tisto, kar mu pripada?

7. etapa