Wilier Rave SLR je gravel in cestno kolo

Za gravlersko izletništvo in popotništvo ali izlete na slabše terene ima Wilier že nekaj časa v ponudbi aluminijasti Jaroon in karbonsko Jeno – to tudi z e-motorjem. Karbonskega Rave SLR pa opredelimo kot vzdržljivostno cestno specialko ali tekmovalno gravel kolo s plašči do širine največ 42 milimetrov. Torej, en okvir za dva namena, a drugače, kot sta to izvedla Cannondale in Specialized, ki imata en okvir za gravel in ciklokros.

Na makadamu tekmovalno, na asfaltu panoramsko

Uporabili so enak kompozit kot pri modelu Filante SLR, a je okvir zaradi geometrijskih značilnosti nekoliko težji. 950 gramov (ne vemo za katero velikost navaja podatek Wilier) plus vilice, ki tehtajo 415 gramov. Geometrijsko je torej bolj sproščen kot Filante, a precej agresivnejši kot Jena. Z medosno razdaljo 1017 mm (v velikosti M) je pravzaprav kar dolg tudi za endurance kolesa, a je seveda vprašanje, če se to dejansko opazi na cesti.

Okvir dopušča največ 42 milimetrov široke plašče, kar je leta 2021 precej konservativno, ampak tako je, ker gre obenem tudi za cestno kolo: vozne lastnosti naj bi bile na cesti prilagojene tudi za plašče širine 30 milimetrov. Cestne variante sicer Wilier v hiši opremi z 32-milimetrskimi gumami.

Zadnje zgornje vilice so nekoliko spuščene, sedežna cev je D-oblike, seveda z integrirano objemko sedežne opore. Dodatnih pritrdišč za blatnike, torbe in tretji nosilec bidona ni. Špartansko. Cestno. Dirkalno.

Drugačno krmilo, drugačne osi

V cestni – oziroma vsecestni, kot navaja Wilier – različici ima Rave SLR običajno integrirano krmilo Zero Bar. V gravlerski konfiguraciji pa je nameščen J-Bar, ki so ga predstavili že z Jeno. Integrirana opora krmila je dvokraka, kar naj bi izboljšalo togost. Zero Bar tehta 330 gramov, J-Bar pa je 60 gramov težji. Ali takšno krmilo izboljša kul faktor, je seveda stvar debate.

Zanimivo je, da so se odločili za osi z Mavicovim sistemom Speed Release, ki jih med snemanjem obročnikov ni treba odstraniti. Praktična zadeva, ko se vam mudi zamenjati obročnik. Prihranili naj bi sedem sekund časa, trdijo. Osebno menim, da je to bolj praktično tudi zato, ker se osi med popravili ali nalaganjem v prtljažnike ne valjajo po tleh ali, v skrajnih primerih, pozabljajo sredi parkirišč.

V vsecestnih konfiguracijah je kolo na voljo le s prestavnimi sistemi 2x, v gravlerskih pa v 1x in 2x. Cene so sicer zastrašljive. Okvir stane 5.000 evrov, seveda pa vključuje tudi krmilo, sedežno oporo, krmilni ležaj in osi.

Trije vsecestni modeli so opremljeni s karbonskimi obročniki Wilier SLR 42 KC in stanejo od 9.000 (Sram Force AXS ali Shimano Ultegra Di2) do 11.000 evrov s skupino Dura Ace Di2. Seveda gre za novi Shimanovi skupini.

Gravlerji so cenejši. S komponentami Sram Force XPLR eTap AXS 1×12 ali elektronskim Shimano GRX Di2 2×11 in obročniki Miche Graff Carbon stanejo 8.400 evrov. Edina mehanska različica s skupino Campagnolo Ekar in obročniki Campagnolo Shamal pa 8.300 evrov.

 

Kaj je novega?

Ljudje so sprejeli gravel kolesa z navdušenjem tudi zato, ker so dobili eno kolo dve kolesi za ceno enega. Kupiti je bilo treba samo dodaten set obročnikov. Seveda geometrija gravel koles ni ravno idealna za izživljanje na cesti, sploh ker so trendi v preteklih letih narekovali popolnoma drugačne okvirje. Te so z veseljem sprejeli rekreativci, stisnjenih zob pa tekmovalci.

A bolj kot to so za hitrejše kolesarje moteči lahki prenosi in tudi premajhen prestavni razpon, da bi lahko s kolesi za gravel na gladkih gumah šprintali z lokalnimi veljaki na domačih rundah. Te težave novi Race SLR ne odpravlja, prestave so pač takšne, kot so. Geometrijsko pa je bržkone simpatičen kompromis, s katerim je, tako ciniki, bolj Wilier kakor potrošnik, dobil za isto ceno kolo za dva namena.

Seveda pa kupec ni nič na slabšem. Izbire je več. Konec koncev je pozitivno tudi spoznanje, da med kolesi za asfalt in makadam ni tako velike razlike. Če se seveda zadovoljite z 42-milimetrskimi plašči na obročnikih 700c.