Test: podsedežna torbica Silca Seat Roll Premio

Del obvezne opreme vsakega kolesarja je vsaj rezervna zračnica, sploh za poti v divjino, kjer nas telefonski klic ne more rešiti neljube, a pogoste zagate. Ampak, če obstaja kolesarski dodatek, ki kolesarja deli na dva pola, je to gotovo podsedežna torbica. Nekateri se brez nje ne odpravijo na vožnjo, drugi so prepričani, da ne sodi na specialko.

Je torbica lahko lepa?

Dolgo sem kolesarila z nabitimi žepi, pred odhodom na Kanarske otoke pa sem se odločila, da pozabim na načela in olajšam žepe. Gregorju je v oči padla Silca Seat Roll Premio, a sva se bala, da je premajhna in da bi bila primernejša Seat Roll Grande Americano. V teh primerih še kako prav pridejo lokalni trgovci, kjer si lahko izdelke ogledamo podrobneje. V VS Bike, ki je med drugim zastopnik za Silco, je bila na zalogi le manjša izvedba, ki so nam jo prijazno posodili na test.

Seat Roll Premio ni med cenejšimi podsedežnimi torbicami, ampak če kupimo poceni, kupimo včasih dvakrat. Ceno jasno upraviči kakovost izdelave in dizajn. Sestoji se iz debelega platna, prevlečenega v voskom, kar zagotavlja vodotesnost. Za boljšo vidljivost je platno po celotni površini v karo vzorcu prešito z odsevno nitjo. To vzbuja misel, da so izdelek razvijali s poudarkom na videzu, a smo po dveh mesecih in pol uporabe ugotovili, da so vsaj toliko pozornosti posvetili tudi uporabnosti.

Pozabite na zadrgo

Notranjosti je predeljena s tremi žepi. Prostora je dovolj za osnovno orodje, zračnico, bombico CO₂ in še par malenkosti. Res je, da vanjo ne moremo spraviti celotne kozmetike, a je dovolj prostorna za osnovne stvari. Zlaganje in pripenjanje torbice je seveda dosti lažje, če je ne zapolnimo do zadnjega kotička.

Pred pakiranjem je treba malce razmisliti ali celo preizkusiti par načinov razporeditve vsebine, zato da se stranici lepo prekrijeta. V mojem primeru je bilo optimalno pospraviti bombico na skrajno levo in poleg nje v isti žep orodje za montažo plašča, srednji žep je zapolnila zračnica, v desnem pa je bilo večino časa orodje.

Torbico zapremo tako, da najprej z zgornjim delom prekrijemo odprtine ter nadaljujemo s pregibom desne in nato še leve strani. S prsti nato malce naravnamo vsebino levega predala, ki se po zlaganju znajde na vrhu kompaktno zložene tortilje. Sledi spoznanje, da elastika z ježkom ni le estetski dodatek, ampak poskrbi, da ostane torbica skrbno zložena, tudi kadar ni pritrjena pod sedež.

Na nosilce sedeža jo pripnemo s sistemom Boa, ki se izkaže na kolesarskih čevljih, omogoča pa tudi dobro prileganje sedežu. Namestitev pod sedež sicer vzame malce več časa kot običajen ježek in dokler so v torbici predmeti, ki pridejo prav le poredko, to ne predstavlja težave. Ne delajte pa si utvar, da bi vanjo pospravljali ključe vhodnih vrat ali denar.

Neverjetno je, kako en sama vrvica drži torbico na svojem mestu, celo tako, da niti na najbolj razritih cestah ne čutimo, da imamo pod svojo ta zadnjo še en tovor. Vseeno je med grobo vožnjo po kockah Boa popustila, a torbica pri tem ni padla s kolesa, morala sem samo še enkrat zategniti sponko.

Veliko rezervne opreme, malo kalorij, dober občutek

Na Kanarskih otokih sem v torbici prevažala zračnico velikosti 700C × 25, 18-gramsko bombico CO₂ par Silcinih montiračev in miniset kolesarskega orodja. Skupaj s torbico je ta oprema tehtala 482 gramov. Preplezala sem 34 tisoč višinskih metrov, to pomeni za eno energijsko ploščico večjo porabo energije v vseh 27 dneh. Seveda v zameno za udobnejšo vožnjo, a brez strahu pred nerešljivo zagato. Zračnice na srečo nisem rabila, kolesarsko orodje pa je prišlo še kako prav. Ne sprašujte kako, ampak sredi klanca se mi je odvil menjalnik.

In kar je najbolj pomembno za dekleta – in tudi vse ostale: lepa je!

Silca Seat Roll Premio