Novo: Shimano Dura-Ace in Ultegra

Dolgo smo čakali na novo skupino Dura-Ace, zdaj pa je Shimano obenem lansiral še novo Ultegro. Oboje z 12-stopenjsko kaseto, žično-brezžičnim prestavnim sistemom … in brez mehanskih prestav. Adijo, zajle! Odprimo denarnice.

S predstavitvijo premiumske skupine se je zavleklo, zato je Shimano prvič v zgodovini in izjemoma hkrati predstavil še cenejšo in težjo Ultegro, ki se sicer ne razlikuje bistveno, je pa dobila nov merilnik moči, ki meri moč na obeh straneh. Oboje bo še vedno na voljo tudi z obročnimi zavorami, ni pa več mehanskih menjalnikov: samo še elektronski, ki so brezžični, a ne povsem. Uradno se jima reče Dura-Ace R9200 in Ultegra R8100

Žično-brezžično?

Brezžični sta prestavni ročici, ki ju napajata ploski bateriji CR1632. Prednji in zadnji menjalnik pa žene baterija, vstavljena v podsedežno cev. Zadnji menjalnik zdaj deluje tudi kot krmilna enota, ki je torej ne bo več treba vstavljati v krmilo, sedežno cev ali kar pod krmilno oporo. Prek menjalnika se bo tudi polnilo baterijo. Bateriji v prestavnih ročicah naj bi vzdržali od leto in pol do dve leti, baterijo menjalnikov pa naj bi polnili vsakih 1000 kilometrov.

Razlog, da menjalnika nista brezžična, je hitrost prestavljanja. Menjalnika sta brez lastnih baterij lažja in hitrejša, vendar pri tem ne gre le za mehaniko, pač pa sta hitrejši tudi procesor in komunikacija med ročkami in menjalniki. V primerjavi s prejšnjo generacijo naj bi bil zadnji menjalnik hitrejši za skoraj 60 odstotkov, prednji pa za 45 odstotkov.

V čem je torej smisel brezžičnih prestavnih ročk? Izognemo se mukotrpnemu napeljevanju kablov po krmilu in glavni cevi, kar olajša tudi delo konstruktorjem okvirjev – če seveda zanemarimo dejstvo, da je treba nekam pospraviti tudi neprimerno bolj nerodne zavorne kable.

Ročice: boljša ergonomija

Obliko ročk so povsem prenovili in podaljšali tipke za prestavljanje, tako da so laže dosegljive med držanjem krmila spodaj. Obenem sta tipki bolje ločeni med seboj, tako da naj bi se manj motili pri prestavljanju navzgor oziroma navzdol (je sploh kaj hujšega kot prestaviti v težjo na 16-odstotnem klancu?).

Seveda so na voljo tudi satelitske prestavne tipke za šprinterje (na krivinah) in klancarje (na vrhu).

Prenovili so tudi aplikacijo E-Tube, s katero nastavimo možnosti sinhronizacije menjalnikov in drugo, kar pač omogočajo elektronski menjalniki: praktično vse. Prilastite si sovražnikov telefon, povežite ga z biciklom in revež ga ne bo več znal uporabljat.

En zadnji menjalnik za vse

Nesramno dolga kletka tradicionalistom ne bo všeč, a lahko zdaj tudi na Dura-Ace mirno namestimo zadnji verižnik 11-34 (kar bo tradicionaliste pognalo na rob obupa). Sklopke … ni. Razlog? Upočasnjevala bi menjalnik. Realno je na asfaltu ne potrebujemo niti na najbolj obupnih cestah, za gravel pa ima Shimano specifično skupino GRX, seveda tudi v elektronski izvedbi.

Zadnja menjalnika sta sicer kar pametna. Ali vsaj komunikativna. Prek sprejemnika D-Fly dobita signal s prestavnih ročic. Zadnji menjalnik je zadolžen tudi za pošiljanje signala kolegu v ospredju. Signal pošlje po žici do baterije in potem na prednji menjalnik, ki je zaradi tega, razumljivo, nekoliko počasnejši, a menda vseeno bliskovito učinkovit. Kdor rad opazuje številke, lahko števec poveže z menjalnikom po protokolih Bluetooth ali ANT+ in mu ni treba več pogledovati med noge ter računati.

Manjša prednja menjalnika

Ne le manjša in lažja, bržkone sta tudi bolj aerodinamična. Zasnovana sta za velike verižnike z od 50 do 55 zobci. Bržkone bodo lahko specialisti za vožnjo na čas vseeno namestili večje monstrume, kako bodo to naredili njihovi mehaniki, pa nam, ki obračamo normalne vate, ni treba vedeti.

Več prestav, širši razpon prestavnih razmerij

Bomo dobili zaradi 12-rednega verižnika nov standard pest? Ne! Čeprav je Shimano s svojimi novimi obročniki predstavil tudi novo račno, so novi verižniki Hyperglide+ kompatibilni s tem, kar imate doma. Hyperglide+? Uporabili so tehnologijo, ki je že lep čas na voljo za 12-stopenjske skupine v gorskem kolesarstvu. Iz gorskokolesarskega oddelka so si sposodili tudi verigo: za Dura-Ace je enaka kot XTR, za Ultegro enaka kot XT. Zakaj bi si delali stroške, če zadeva deluje?

Za bolj ljudsko Ultegro so si zamislili verižnika 11-30 in 11-34, Dura-Ace pa dobi v kratkem še različico 11-28.

Adijo, klasika!

Zanimivo je, kako so se lotili velikosti prednjih verižnikov. Ultegra je na voljo z gonilkama z verižniki 50/34 in 52/36. Dura-Ace pa se je znebil dobre, stare klasike 53/39: najmočnejši bodo obračali kar 54/40! A po drugi strani bodo šibkejši lahko s kompaktno gonilko in verižnikom 11-34 mirno uživali v prestavnem razmerju 1 : 1.

Karbona ni: votla konstrukcija gonilke Hollowtech II ostaja. Zaradi trenda krajših gonilk je Shimano po novem ponudil tudi 160-milimetrsko, pri Dura-Ace je najdaljša 177,5 mm, Ultegrina najdaljša pa 170 milimetrov.

Gonilki Ultegra in Dura-Ace sta na voljo tudi z obojestranskim merilnikom moči. Povezljiv je preko Bluetooth in ANT+, baterija naj bi vzdržala 300 ur, zagotavljajo pa natančnost v okviru 1,5 odstotka.

Tišje, torej boljše zavore

Človek je včasih kupil najdražjo grupo in po prvem dežju za ta denar poslušal drsanje rotorja. Mar res ni mogoče tega popraviti? Očitno je mogoče: med zavornimi oblogami je po novem v sproščenem stanju 10 odstotkov več prostora. A to ne pomeni, da bo treba bolj stiskati zavorno ročico. Obratno: krajši poteg je potreben, da obloge zagrabijo rotor, potem pa lahko s 13 odstotkov daljšim potegom bolje moduliramo zavorno moč. Srečnež, ki je to preizkusil, mi je povedal, da so to najbolje zavore vseh časov.

Zamenjali so tudi rotorje: že doslej so mnogi na Dura-Ace namestili rotorje XTR, ki naj bi se bistveno manj pregrevali. Zato se je Shimano enostavno znebil enega produkta in bodo tudi pri zavorah združili najboljše iz obeh kolesarskih svetov. Dura-Ace dobi torej rotorje XTR, Ultegra pa rotorje XT.

Obročne zavore?

Obstajajo. A menda bodo redke. V razvoj se verjetno niso poglabljali. Morda bodo naredili nekaj parov za ekipo Ineos Grenadiers.

Elektronika zmaguje

V težo in cene se ne bomo poglabljali, dejstvo pa je, da je nova Ultegra R8100 le slabih 300 gramov težja od novega Dura-Ace 9200, a tudi okoli 1200 evrov cenejša. Shimano se sicer ni poglobil v dizajn in skoraj bi lahko rekli, da ostaja funkcionalno dolgočasen. A to je po svoje tisto, kar nam je všeč.

Seveda se pojavi vprašanje kaj sploh še ostane tistim, ki si želijo mehansko skupino. Lahko jih zmerjaš z zanesenjaki. Realno gledano dobra, stara zajla z vsemi svojimi slabostmi ni nujno bolj zanesljiva, a daje kolesarjenju pridih romantike. Da je izključno elektronski Dura-Ace, ni nobeno presenečenje. Da je samo v dragi različici na voljo Ultegra, pač. To je cena razvoja. Tudi dobesedno. Kdor se želi ukvarjat s pletenicami, pa bo pravzaprav prihranil, ko bo kupil – zaenkrat že – mehansko Shimano 105.

Nova kolesa s skupino Dura-Ace bodo na voljo že s septembrom, komponente posebej z oktobrom, Ultegro pa obljubljajo kakšen mesec pozneje. Opomba: v omejenih količinah. Kajpada. Taki časi so. Točne cene v evrih še niso znane, dobra stran razvoja pa je, da bosta obe skupini menda, verjeli ali ne, cenejši od predhodnic.

Komentarji

Bemtiš Shimano ga serje,...kam nej grem zdej po mehansko grupo?

V Vicenzo. 😉

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik? Ustvari račun.