Imola 2020: Favoritinje na cestni dirki

Tudi letos je najmočnejša nizozemska ekipa, ki se ji je kljub zlomu zapestja pridružila že lanska svetovna prvakinja Annemiek van Vleuten. Slovenijo bo zastopalo pet kolesark, največ doslej v zgodovini svetovnih prvenstev.

A.S.O./Alex Broadway

V skrajšani sezoni je dal dobro sliko o pripravljenosti kolesark ženski Giro, sicer pa so na večini velikih dirk po odprtju sezone zmagovale Nizozemke. Največ po zaslugi Annemiek van Vleuten in Anne van der Breggen, ki je včeraj osvojila tudi naslov svetovne prvakinje v kronometru. Jutri imajo oranžne priložnost za mavrično majico še četrto leto zapored. Največja konkurenca bodo Lizzie Deignan (velika Britanija), Elisa Longo Borghini (Italija), Kasia Niewiadoma (Poljska), nekateri pa omenjajo tudi Cecilie Uttrup Ludwig (Danska).

Proga ustreza tudi Slovenkam

Potem ko je zdravnik odobril nastop aktualni svetovni prvakinji Annemiek van Vleuten, nizozemska reprezentanca edina nastopa z osmerico. Svetovna prvakinja ima namreč zagotovljeno dodatno mesto. In kakšna bo ta osmerica! Med njimi so štiri nekdanje svetovne prvakinje v cestni vožnji in še Ellen van Dijk, svetovna prvakinja v vožnji na čas leta 2013 in tretja na letošnjem kronometru.

Po sedem mest imajo še Italija z odlično Borghinijevo ter Avstralija in Nemčija, ki pa nimata izstopajočih posameznic. Tudi Združene države Amerike so imele rezerviranih sedem mest, a po grozljivem padcu Chloe Dygert na četrtkovem kronometru so ostale v Imoli s šesterico.

Slovenska reprezentanca prvič nastopa s peterico in temu primerni so tudi precej visoki cilji. Eugenija Bujak je na kronometru s 13. mestom že izpolnila osnovne želje, torej uvrstitev v dvajseterico. Danes dirkajo Urša Pintar, Eugenia Bujak, Urška Žigart, Urška Bravec in Špela Kern. Trasa ustreza Pintarjevi in Kernovi, a ne ena ne druga ni imela idealnih priprav. Urša Pintar je pred Girom zbolela, je pa doma trenirala in upa na izboljšanje najboljšega njenega in slovenskega rezultata na svetovnih prvenstvih: v Bergnu je bila leta 2017 na 22. mestu. Špela Kern, ki je letos boljša kot kadarkoli prej, je sicer štartala na Giru, a ga zaradi zastrupitve s hrano ni končala. Preseneti pa lahko tudi Urška Žigart, medtem ko bo Eugenija Bujak iskala priložnost v begu.

Annemiek van Vleuten (Nizozemska)

Če si ob padcu pred ciljem 7. etape ženskega Gira ne bi zlomila zapestja, bi za prvo favoritinjo gotovo izbrali van Vleutnovo. Letos je zmagala že sedemkrat, z epskim lovom na Mavi Garcio tudi na Stradah Bianche. V Plouayju je oblekla majico evropske prvakinje, po zmagi v drugi etapi Gira Rosa pa je bila v vodstvu in bi bržkone zmagala, če ji tega ne bi preprečil padec. Potem ko je izpustila kronometer, se zdi skoraj neverjetno, da bo lahko tekmovala na cestni dirki.

Superženski, ki trenira kot stroj, so v zapestje vstavili ploščico in obljublja, da kolo obvladuje stoodstotno. Trening naj bi izpustila samo na dan operacije. Za reprezentanco zna biti koristna z dolgim pobegom, kakršen ji je v slogu Eddyja Merckxa uspel lani v Yorkshiru. Četudi ne pride do konca, bodo lahko reprezentančne kolegice počivale, ko bodo ostale reprezentance garale v lovu.

Anna van der Breggen (Nizozemska)

Svetovna prvakinja leta 2018 v Innsbrucku in nova svetovna prvakinja v kronometru, je letos ena najmočnejših specialistk za vzpone. Na Giru Rosa jo je sicer v osmi etapi na koncu premagala Elisa Longo Borghini, a si je van der Breggnova na strmem zaključnem vzponu zagotovila skupno zmago. Klanca v okolici Imole sta za njen okus kratka, zato ji bo najbolj ustrezala težka dirka, na kateri bi lahko zmagala po begu iz manjše skupine.

Marianne Vos (Nizozemska)

Mavrično majico je prvič oblekla leta 2006, potem še v letih 2012 in 2013, pa se še kar ne ustavi. Na dirki La Course jo je v šprintu premagala samo Lizzie Deignan, potem pa je na Giru Rosa dobila tri etape, tretjino vseh. Tudi če bo dirka hitra, se je bodo na kratkih klancih težko otresle, v šprintu pa ima v primerjavi s specialistkami za vzpone precejšnjo prednost.

Elisa Longo Borghini (Italija)

Letos je v najboljši formi svoje kariere. Že vso sezono se suka okoli vrha, zmagala pa je na državnem prvenstvu v kronometru. Na dirki La Course je delala za ekipno kolegico Lizzie Deignan, potem pa dobro dirkala na Giru Rosa. Po ekipnem kronometru je celo oblekla rumeno majico, jo naslednji dan izgubila in si končno tretje mesto priborila v predzadnji etapi. Bila je edina, ki je lahko sledila Anni van der Breggen, na koncu pa jo je odšprintala.

Lizzie Deignan (Velika Britanija)

Svetovna prvakinja iz leta 2015, bo kapetanka močne šestčlanske reprezentance. Letos je zmagala na dveh enodnevnih dirkah ženskega World Toura. V Plouayju je prehitela Lizzy Banks, na La Course v Nici pa v šprintu Marianne Vos. Odlično je dirkala tudi na Giru, kjer je bila po zmagi v ekipnem kronometru v etapah še tretja in druga. Trasa v Imoli za specialistko za enodnevne dirke sicer ni idealna, vendar sta klanca prekratka, da bi se je zlahka otresle. Če ostane zraven do konca ali se vključi v pobeg manjše skupine, bo na dirkališču v Imoli izredno nevarna.

Kasia Niewiadoma (Poljska)

Letos sicer še ni zmagala, a se vedno bori kot levinja. Z agresivnim dirkanjem je osvojila drugo mesto na ženskem Giru, odpadla je šele v odločilni osmi etapi. Na evropskem prvenstvu je dirkala izredno agresivno, izvlekla pa tretje mesto. Na enodnevnih klasikah je lahko odlična, lani je zmagala na Amstel Gold Race, predlani na Trofeji Alfreda Binde. Ležijo ji krajši klanci in tako ji ustreza tudi proga v Imoli, blesti pa še na spustih – to je lahko odločilno, če se v zadnjem krogu znajde v manjši skupini.

Cecilie Uttrup Ludwig (Danska)

Simpatična Danka je precej bolj napadalna, kot je videti. Vzponi ji ne povzročajo težav, kar je navsezadnje dokazala z majico vodilne na gorskih ciljih na Giru Rosa, v skupnem seštevku pa je bila četrta. Sicer je eksplozivna in se ne boji napadati, kar je letos dokazala na evropskem prvenstvu, kjer se ji navsezadnje ni izšlo najbolje. Opogumlja jo lahko zmaga na Dirki po Emiliji z začetka avgusta.

Mavi Garcia (Španija)

Specialistka za vzpone je letos pri 36 letih boljša kot kadarkoli prej. Zablestela je v Toskani, kjer jo je premagala samo Annemiek van Vleuten – druga pa je bila tudi teden dni prej na dirki prve kategorije v Španiji, kjer jo je prav tako premagala aktualna svetovna prvakinja. Obakrat se je Mavi Garcia odpeljala iz ubežne skupine, na koncu pa jo je lako ujela samo izvenserijska Nizozemka. Potem ko je v Španiji pobrala naslova v kronometru in cestni vožnji, je z enim samim dnem vmesnega počitka dirkala po Ardechu in na Giru. V Franciji je dobila prvi dve etapi in potem v vseh razvrstitvah končala na drugem mestu, v Italiji je bila deveta. V Imoli si lahko obetamo, da bo dirkala na vse ali nič.

Komentarji

Najbolj všečkan komentar

Simon Cirnski26. 9. 2020 ob 09:30

Vrjemam, da Annemiek želi braniti mavrično majico, ampak se mi zdi, da je to zelo nepremišljena poteza. Ne razumem, kaj so zdravniki sploh razmišljali, ko so ji odobrili nastop. Zlomljeno zapestje je le zomljeno zapestje. Razumem, da ni več mlada in želi izkorisit še leto dve, ki jih ima pred sabo. Zdravje kolesarja, bi moralo biti na prvem mestu!

Več (+1)

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.