Prvi teden Gira

Težka sezona je. Včeraj smo lahko gledali svetovno prvenstvo v gorskem kolesarstvu, moški in ženski Gent–Wevelgem, Pariz–Tours, prvo dirko ciklokros serije Superprestige v Gietenu in še deveto etapo Gira. Bil je tudi težek teden. Po odpovedi dirke Amstel Gold bo odpadel še Pariz–Roubaix, nad Dirko po Flandriji in Vuelti visi čedalje večji vprašaj, negotovost pa je zavladala tudi v pelotonu na Giru. Epidemiološke razmere so v Italiji čedalje slabše in potem ko je za covidom-19 zbolel Adam Yates (Mitchelton-Scott) ter zapustil dirko, smo vsi pričakovali spremembo dinamike dirkanja po načelu carpe diem.

Novi kralj šprinta

Arnaud Demare (Groupama-FDJ) je osem zmag in še dve generalni na dirkah po Valoniji in po Poitou-Chartresu Novi Akvitaniji dosegel v poletnem delu sezone, torej v manj kot dveh mesecih. A na najvišji ravni je bil premagan: Milano–San Remo je končal v ozadju prve skupine, na evropskem prvenstvu pa ga je premagal Giacomo Nizzolo. Sam sem bil zato skeptičen, a na Sicilijo je prišel z zvrhanim košem samozavesti in še z odlično ekipo, ki mu popolnoma zaupa. Ne preseneča toliko, da je na Giru zmagal v tretjini vseh etap doslej in vseh šprinterskih. Če je v četrti etapi zmagal za nekaj milimetrov, je bil v šesti in sedmi razred zase.

Nihče ni pričakoval, da bo Demare v Materi ostal spredaj. In tudi ni, a se je vrnil, gotovo s precej skisanimi nogami, pa vseeno dovolj močan. Favoritu Michaelu Matthewsu (Sunweb) je dal pošteno lekcijo, medtem ko se je Peter Sagan (Bora-Hansgrohe) izgubil v ozadju – in izgubil ciklamno majico. Potem ko je z absolutno premočjo zmagal Demare še naslednji dan, čeprav je tudi Sagan na drugem mestu šprintal odlično, pa je očitno mnoge šprinterje zapustila motivacija.

Tudi osma etapa bi se lahko končala s šprintom, a nobena ekipa ni imela interesa za lov. Demare je lahko samo resignirano ugotovil, da morda druge ekipe nimajo »jajc za dirkanje«. Groupama-FDJ, naj je ekipa še tako močna, seveda ne more sama loviti šesterice odličnih in visoko motiviranih ubežnikov, potem pa izmučena upati na najbolje v finišu. Bora-Hansgrohe je morda obupana, ker Saganu nikakor ne uspe. Odlični Sunweb verjetno bolj računa na Wilca Keldermana, kot na Michaela Matthewsa, ki težko zmaga v klasičnem šprintu, konec leta pa zapušča ekipo. Obupan je videti tudi Elia Viviani (Cofidis), Fernanda Gavirie (UAE Emirates) pa skoraj ni opaziti.

Demare ima zdaj že velikansko prednost pred Petrom Saganom v razvrstitvi za ciklamno majico. Glede na vrhunsko formo se prav lahko zgodi, da mu bo uspelo preplezati hupserje v jutrišnji deseti etapi, zagotovo pa bo svoje šprinterske sposobnosti pokazal še v 11. in 19. etapi. Svoje je že oddelal, zato lahko nadaljuje sproščeno, medtem ko imajo ostali šprinterji precej razlogov za nervozo.

Odrešenik Dowsett

Israel Start-Up Nation na Giro ni prišel kot edina ekipa brez zmage v World Touru (še Cofidis, CCC in Movistar), a nenavadno je, da kupujejo kolesarje bolj po ključu preteklih uspehov, kot s pogledom v prihodnost. Po eni strani je bilo težko gledati, ko je Andre Greipel izgubil službo pri Lotto-Soudalu. Težko je bilo gledati tudi izjavo Marka Cavendisha (Bahrain-McLaren) po včerajšnjem Gent–Wevelgemu, da bo zaključil kariero.

Ampak ekipe World Toura niso socialne ustanove, ki bi skrbele za starejše kolesarje v zameno za to, da za mizo pri večerji dvigujejo moštveno moralo. Ekipe danes raje podpisujejo poceni pogodbe z mladimi pištolami, kot z že dobro obrušenimi noži. Za ceno enega lahko dobijo dva, za ceno dveh izkušenih pa štiri mlade. Enemu bo že uspelo … Israel Start-Up Nation pa zbira ekipo izkušenih mož s polnimi vitrinami trofej, ki v zatonu kariere verjetno ne dosegajo milijonskih pogodb, a gotovo tudi ne dirkajo za minimalno plačo. Letos so sicer sedma najstarejša ekipa (povprečje 28 let), a glede na znane zasedbe bodo prihodnje leto celo najtarejši (28,7 let).

Zato je bilo tako lepo videti, da je Alexu Dowsettu vendarle uspelo zmagati, potem ko je že kazalo, da sta skupaj Matthiasom Brändlom zamočila izvrstno priložnost. V cilju se je veselil, kot se otrok veseli počitnic na morju in s tem, poskrbel za serijo odličnih memov, v izjavi po zmagi pa je odprto spregovoril o strahovih vrhunskega kolesarja, da v naslednji sezoni ne bo imel pogodbe. Da bi ostal brez vsega, se sicer ni bati: Alex Dowsett je reklama za kolesarstvo. Snema odličen vlog, na butasta vprašanja o občutkih po zmagi pa odgovarja tako, da dejansko nekaj pove. Klasa!

Višja sila nad rožnato dirko

Ko je Simon Yates v osmi etapi oddal pozitiven vzorec na covid-19, je v pelotonu gotovo zavladalo tesnobno vzdušje. Je mogoče, da je bil edini? Odgovor bomo dobili najkasneje jutri, ko bodo znani rezultati rednih ponedeljkovih testiranj. Kadarkoli pa se lahko zgodi, da oblasti enostavno prepovedo različne aktivnosti, med katerimi je lahko tudi Giro.

A to ni edina skrb kolesarjev, ki med popotovanjem na sever dirkajo v obupnih razmerah. Fotografija Petra Sagana po včerajšnji etapi povse vse o razmerah na italijanski kolesarski fronti. Apenini so zdaj za njimi, a v nedeljo se bodo vzpeli do smučišča Piancavallo (1290 metrov). Tam je čez vikend snežilo, a še bolj problematičen bo zadnji teden. V visokogorju vladajo zimske razmere, cepini in dereze so obvezna oprema, tako da se zdi poslati na Stelvio kolesarje v kratkih hlačkah preprosto nehumano.

RCS Sport je sicer poskrbel za alternativno traso, a vsaka sprememba lahko marsikomu pokvari načrte. Rožnato majico je tako treba obleči čim prej ali pa vsaj z odmevnim rezultatom poskrbeti za izpostavljenost ekipe v tej skrajšani sezoni. Včeraj smo zato pričakovali ognjemet, ki pa ga je bržkone pokvarilo tudi vreme.

Vsak dan je lahko odločilen

Pričakovati je bilo, da bo v deveti etapi zmagal nekdo iz ubežne skupine, a na koncu je bilo slavje Portugalca Rubena Guerreira (EF) vseeno manjše presenečenje.

Ne zato, ker bi bil slab, ampak zato, ker se je cel dan govorilo, da bo poskušal Vincenzo Nibali (Trek-Segafredo) nič drugega kot zlomiti Joaoa Almeido (Deceuninck-Quick Step) in morda celo obleči rožnato majico. Trasa mu je bila naklonjena, obupno vreme tudi, in dirke se je Trek-Segafredo lotil sila podjetno. Ampak spet se je izkazalo, da so močni samo na papirju. In ne samo to. Na koncu je skoraj največ izgubil Morski pes, ki se je sicer za štiri sekunde približal rožnati majici, a jih je izgubil 14 proti Wilcu Keldermanu (Sunweb) in Jakobu Fuglsangu (Astana).

Medtem ko Trek-Segafredo kuri samega sebe, se je Sunweb presenetljivo izkazal za najmočnejše moštvo. Ko je bilo v glavnini še dobrih 50 kolesarjev, je bil Sunweb še vedno popoln. Na lepem je tako postal prvi favorit Kelderman, čeprav seveda Nibalija ne bo odpisal nihče pri zdravi pameti.

Blizu so tudi Pello Bilbao (Bahrain-McLaren), Domenico Pozzovivo (NTT) in Jakob Fuglsang (Astana). Patrick Konrad in Rafal Majka (Bora-Hansgrohe) imata na 8. in 10. mestu drug drugega. Največ pa je včeraj izgubil Steven Kruijskwijk (Jumbo-Visma), ki počasi izgublja stik, tako kot je počasi Kelderman čedalje bliže roza majici.

Joao Almeida je sicer včeraj izgubil precej, a je čas na njegovi strani. Če ne bo večjih pretresov, lahko na rožnato majico računa še do petka. V soboto bo kronometer – na uvodnem v Palermu je Almeida blestel. V vsem tem času pa lahko pričakujemo poslabševanje epidemiološke slike in upamo na to, da bo Giro dejansko tritedenska dirka.

Gotovo pa bodo skušali vsak dan izkoristiti kar najbolje. Ne bo lahko. Tudi ravninska etapa lahko poskrbi za pretres, kot se je zgodilo v ekspresni sedmi, ki so jo prevozili s povprečjo hitrostjo več kot 51 kilometrov na uro. Včeraj je imel velik vpliv na razplet mraz in verjetno je bilo Keldermanu in Fuglsangu žal, da nista napadla prej. A mrzlo bo tudi v naslednjih težkih dneh …