V Ljubljani nosi čelado samo vsak deseti

Dekrina raziskava v devetih evropskih prestolnicah je pokazala, da čelado najbolj vestno nosijo kolesarji in uporabniki električnih skirojev v Londonu, najmanj pa v Amsterdamu. Slabo se je odrezala tudi Ljubljana.

Pixabay

Dekra se je v letošnji raziskavi o varnosti na cesti osredotočila na dvokolesnike – kolesa, električna kolesa in skuterje ter motocikle. Med drugim so med 12 tisoč vprašanimi opravili raziskavo o uporabi čelad v Amsterdamu, Berlinu, Dunaju, Københavnu, Ljubljani, Londonu, Parizu, Varšavi in Zagrebu.

Večja prometna varnost, manj čelad

V pozitivno smer izstopa London, kjer nosi čelado več kot 60 odstotkov kolesarjev in uporabnikov električnih skirojev, ob tem pa v primerjavi z drugimi nadpovprečno veliko uporabljajo tudi dobro vidna oblačila s svetlobo odbojnimi elementi. Na Dunaju in v Berlinu nosi čelade približno četrtina kolesarjev, v Varšavi, Parizu in Københavnu pa približno petina. Precej slabše je v Ljubljani, kjer nosi čelado dobrih 9 odstotkov vprašanih, še manj v Zagrebu (slabih 6 odstotkov), zanemarljivo malo pa – presenetljivo ali pač ne – v Amsterdamu, kjer ima od stotih čelado na glavi samo eden.

Po drugi strani pa je po številu nesreč glede na število prevoženih kilometrih Nizozemska za Dansko najvarnejša država za kolesarje. »Naši podatki jasno kažejo na povezavo med kolesom prijazno infrastrukturo, občutkom varnosti in deležem tistih, ki nosijo čelado,« je povedal preiskovalec prometnih nesreč Luigi Ancona. Skratka, kjer je infrastruktura odlična, se kolesarji počutijo varnejše in zato tudi manj pogosto nosijo čelade.

Na e-skiro brez čelade? Zelo slaba zamisel

Uporabniki električnih skirojev nosijo čelade še manj pogosto kot kolesarji. V Berlinu so v določenih časovnih obdobjih ob različnih dneh in urah ter na različnih lokacijah našteli 173 uporabnikov e-skirojev, čelade pa ni nosil niti eden. V Parizu so jih našteli 316, čelado pa je nosilo 30 uporabnikov.

V ločeni raziskavi so sicer že pred časom ugotovili, da ob nesrečah uporabnike skuterjev običajno izstreli naprej, pri čemer padejo na glavo. Zanimivo je, da pri večini nesreč ni bil udeležen drugi udeleženec. Nesreče se zelo pogosto pripetijo med prvimi desetimi vožnjami, potem pa število bistveno upade.

Pri Dekri so že pred časom izvedli varnostni preizkus z lutko, ki se je z e-skirojem pri hitrosti 20 km/h zaletavala v robnik pod različnimi koti. Meritve so pokazale, da je lutka brez čelade ob padcih utrpela resne in tudi usodne poškodbe glave. Ob uporabi čelade je bil vrednost stresa po kriterijih HIC za kar 97 odstotkov nižja – s tem pa je bilo bistveno nižje tudi tveganje za resne poškodbe glave.

Čelada za šport, ne pa za dnevne mestne vožnje

V le štirih od devetih držav, kjer so izvedli raziskavo, je nošenje čelad obvezno za otroke oziroma mladostnike: v Franciji in Avstriji do 12. leta, v Sloveniji do 15. leta in na Hrvaškem do 16. leta. Kakorkoli, povsod nosijo otroci čelado pogosteje kot odrasli, uporaba pa močno upade v najstniških letih – še več, med vsemi starostnimi skupinami se čeladam najbolj upirajo najstniki.

Razlog za manjši delež tistih, ki uporabljajo čelade, je tudi sistem souporabe oziroma izposoje koles, ki sicer prispeva k večji splošni varnosti v prometu.

V praksi so se že izkazale za slabo idejo zamisli o obveznem nošenju čelade za vse. Povsem jasno je, da čelada močno zmanjša verjetnost poškodb glave ob nesreči. Če pa je čelada obvezna, se za kolesarjenje odloči manj ljudi. Mnogi zaradi tega raje sedejo v avto, s tem pa se prometna varnost zmanjša.

Kar seveda ni prav dober argument za to, da čelade ne poveznemo na glavo, tudi ko se napotimo do tržnice.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik? Ustvari račun.