Belgijski zaporniki zviftajo

Verjetno ni klišejskega zaporniškega filma brez klišejskega prizora dvorišča z utežmi, kjer moči tako ali drugače merijo silaki, grupirani po barve kože, kot so grupirane kolesarske ekipe pred zaključnim šprintom. Kje drugje kot v najbolj kolesarskem flamskem mestu Oudenaardeju pa so v telovadnico postavili trenažer s kolesom, na katerem bodo izbrani zaporniki moči merili – ne med seboj, ampak proti zakonu: policistom, zaporniškim paznikom, in sodnikom. Ekipa se imenuje, kako prikladno, The Breakaway. In seveda nima nobene zveze z Eurosportovim in GCN-ovim šovom.

Dresi so zaporniški

Šesterica, zaprta v strogo varovanem delu zapora v Oudenaardeju, je pod Decathlonovim pokroviteljstvom dobila svoje profile na Stravi in na Zwiftu, za njimi pa so že prve dirke. Ker ostajajo anonimni, so vse poimenovali John Doe, kar je v ZDA psevdonim za označevanje identitete neznanih oseb. Dresi prve zaporniške e-kolesarske ekipe so seveda črtasti.

Kar je dober marketinški trik za ponudnika športne opreme, ki čedalje uspešneje vstopa tudi v kolesarstvo, je navsezadnje tudi zabavno in predvsem koristno za vzpostavljanje zdravih odnosov v zaporu med zaporniki in pazniki ter tudi za to, da zaporniki pridejo iz zapora kot boljši ljudje.

To je lepo razložil direktor zapora v Oudenaardeju Pieter van Caeneghem: »Pri skrbi za naše zapornike se zavzemamo za človeški pristop. Vzpostaviti želimo odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju. Skozi leta je pri tem postal šport pomemben kot temeljni del te vizije. Šport ustvari tiste čudovite trenutke, ob katerih pozabimo, kdo je zapornik in kdo ne. Šport je takrat edino, kar šteje. Ljudje se prepoznajo kot športniki ali športnice in izbriše se ločnica med zaporniki in drugimi.«

Občutek svobode

V virtualnem kolesarskem svetu na nek način postanejo zaporniki tudi svobodni. Van Caeneghem je izpostavil, da program The Breakaway pomaga zapornikom vstopiti v virtualni svet: »Opazili smo, da imajo še vedno veliko vprašanj o tem, da lahko kolesarijo z ljudmi iz zunanjega sveta, ne da bi pri tem goljufali.« (Verjetno je mišljeno goljufanje sistema, ki onemogoča stike z zunanjim svetom, to pa zaporniki kršijo na različne inovativne načine.)

Psihologinja Sarah van Pelt pa je poudarila pomemben psihološki vpliv športa na zapornike, ki so v zahtevnem okolju nenehno pod stresom: »Med športom se naučijo soočati s frustracijami, ekipnim delom, uspehom in neuspehom.« Poleg zdravstvenega vidika torej šport pripomore tudi k temu, da postanejo boljši ljudje.

»Projekt je zelo dragocen, ker omogoča stik zapornikov z ljudmi izven zapora. S tem se ustvari povezava med njimi in družbo,« je povedala van Peltova in na koncu dodala: »Zapornikom moramo dati priložnost za stik z družbo, v katero se bodo sčasoma vrnili.«

In za to navsezadnje gre. Za to, da s športom in kolesom vsi postanemo boljši ljudje. Tudi tisti, ki smo zunaj. Možakarjem se lahko pridružite, navodila in termini so na voljo tukaj.