Obrita noga je lepa noga

Zanimivost: kolesarji so si začeli odstranjevati dlake na nogah že pred ženskami. Lahko bi rekli, da si kolesarji noge brijejo že od nekdaj, ženske pa šele dobrih sto let. Vseeno si še vedno izmišljujemo vse mogoče za lase privlečene izgovore, pravzaprav opravičila, zakaj to počnemo tudi tisti, ki si masažo morda privoščimo dvakrat letno, in ki z veliko pameti ter malo sreče skoraj nikoli ne pademo po asfaltu. Zaradi aerodinamike? Lepo vas prosim!

Prvič

Prvič v življenju je malo nenavadno. Ko stopiš ven, imaš občutek, da vsi buljijo v noge, a resnici na ljubo ljudje prej opazijo odpeto hlačno zadrgo, kot pogledajo v gole moške okončine. Sploh, če je ta moški pravzaprav 16-letni golič, kolikor sem bil star sam, ko sem nekega dne z britvijo nerodno potegnil po nogah.

Res pa bo v bolj sproščenih družbah prej ali slej priletelo eno od desetih najbolj nebodijihtreba vprašanj, ki jih lahko slehernik zastavi kolesarju: zakaj si brijete noge? O tem sploh nima smisla debatirati.

Kdo si z užitkom odstranjuje dlake?

Vsekakor naredi obrita moška noga vtis na ženske. A ne zato, ker bi jim bilo to posebej všeč, kot si morda mislimo v svoji lastni narcisoidnosti. To je všeč kvečjemu kolesarkam, ki so že podlegle idealu nenavadno zagorelega moškega z atrofiranimi bicepsi in upadlimi lici.

Ženskam smo simpatični zato, ker domnevajo, da jih malo bolje razumemo. Ne čudim se več, niti se ne čutim počaščenega, če si zaželi kakšna znanka obrite noge pogladiti. To je samo uvod v izdih: »Saj so bolj gladke kot moje.« Običajno si ne drznem vprašati, če lahko preverim stanje njihove kože, čeprav v primerih klepeta o odstranjevanju dlak seveda ne gre več za odnos med moškim in žensko, ampak bolj za kolegialni pomenek dveh, ki sta v istem zosu.

Ampak, v resnici nismo v istem zosu.

Dvomim, da obstaja ženska, ki bi si dlake odstranjevala z užitkom.
In dvomim, da obstaja kolesar, ki si dlak ne bi odstranjeval s strastnim užitkom.

Prvič v sezoni

O pripravah na to dejanje, ki odpre tisti del kolesarskega leta, ko začnemo na kolesu dejansko uživati, se je najbolje izrazil Thebrokenbidon. A zagata presega tehnične težave ob prvem odstranjevanju, ko moramo v prvi fazi uporabiti težko mehanizacijo.

Sledi prijetnejši del: skrbno nanesemo brivsko peno – barbari se lotijo zadeve kar s šamponom ali celo na suho-mokro – in z elegantnimi potegi z britvijo zdrsimo po nogah. Najprej spodaj, potem okoli kolen in na koncu še po stegnih. Potem ljubeznivo vtremo v kožo sredstvo za umirjanje razdražene kože. Ah … končno se spet počutimo snažne.

In potem se pogledamo. Malo napnemo stegna, potem še meča … in sledi globoko razočaranje.

Po zimskem spanju pogled ni lep

Kar je bilo lansko jesen temno zagorelo orožje za množično uničevanje z jasno vidnimi kitami, izrazitimi mišičnimi izboklinami in izstopajočimi žilami, so zdaj bledokože, zdravo zalite okončine, ki še najbolj spominjajo na surovega piščanca iz baterijske reje.

Na obloge, ki so se ob krepki zimski hrani nabrale okoli trebuha, smo se čez zimo nekako navadili, nabirale so se pač postopoma, skoraj neopazno. Noge pa je ves ta čas zakrival zimski kožuh, zato je šok, ko se vrneš iz kopalnice, toliko hujši.

Poleg tega človek čez zimo pozabi na to, da njegovi amaterski kraki niso bili v resnici nikoli izklesani tako, kot si je predstavljal. Razočaranje je toliko večje, ker je povprečen amater, ki si ni privoščil dopusta na španskih otokih, na televiziji do marca ali aprila že videl nekaj profesionalnih dirk. Bližnji posnetki profesionalcev radi pokažejo popolnost obračanja pedalov in krčenja mišičevja. Potem pa pogledaš v noge sebe in se še enkrat zaveš, kako velika je razlika med nami in njimi, ki se gredo za šport zares.

Kozel se ponaša z rogovi

Bobu je treba reči bob: noge si brijemo, ker imamo z bodibilderji več skupnega, kot si upamo priznati. Brijemo si jih, ker so obrite noge videti lepše, kot kosmate. Brijemo si jih iz istega razloga, kot si nekateri brijejo obraz. Iz istega razloga, kot si zavežemo kravato. Zavežemo si jo zato, da smo videti bolje. Za ostrino. Ker pogledamo soborca v noge bolj gotovo, bolj ocenjujoče in bolj kritično kot katerekoli druge noge. Nekaj prvinsko moškega je v tem nagonskem ocenjevanju. Za golo previdnost gre. Ne zafrkavaj se preveč s kolesarjem z narezanimi gambami, ker ti jih bo napel.

Kozel ima roge, kolesar pa noge.